26. 6. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe K. K. KRAS KABINE, proizvodnja kabin, d. o. o., Sežana, ki jo zastopa Maja Plohl, na seji 26. junija 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 63/2012 z dne 16. 5. 2013 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 333/2011 z dne 29. 11. 2011 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 29. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

3.Pobudnica oziroma pritožnica sama nosi svoje stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo, s katero izpodbija v izreku navedeni sodbi Vrhovnega in Upravnega sodišča, ki sta potrdili odločbo prvostopenjskega davčnega organa št. DT 0610-51/2009-17 (0604-00) z dne 18. 9. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ (1) ugotovil zmanjšanje davčne izgube v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2006 za 90.873,61 EUR, zmanjšanje davčne izgube v obračunu za leto 2007 za 87.898,19 EUR; (2) ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za pokrivanje davčne izgube iz leta 2005 v višini 736.540,79 EUR in davčne izgube iz leta 2006 v višini 3,994.556,02 EUR; (3) dodatno odmeril davek na dodano vrednost in pripadajoče obresti v višini, kot izhaja iz navedene odločbe, ter (4) dodatno odmeril akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pripadajoče obresti v znesku, kot izhaja iz navedene odločbe. Ker je davčni organ pri pritožničinem pokrivanju preteklih izgub upošteval strožje kriterije iz petega odstavka 29. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-1), naj bi jo v primerjavi z davčnimi zavezanci, za katere je uporabil milejše kriterije iz petega odstavka 36. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12 in 81/13 – v nadaljevanju ZDDPO-2), neenakopravno obravnaval. Posledično naj bi bili pritožnici kršeni načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave, pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravica do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.

2.Pobudnica izpodbija 29. člen ZDDPO-1, ki je opredeljeval izgubo (prvi odstavek) in omogočal pokrivanje pretekle izgube v naslednjih sedmih davčnih obdobjih (drugi odstavek). Za pobudnico je sporna izjema od navedenega pravila iz petega odstavka 29. člena ZDDPO-1. Ta je določala, da drugi odstavek 29. člena ZDDPO-1 ne velja za izgube, ki so nastale v davčnem obdobju, v katerem se je neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca spremenilo za več kot 25 odstotkov glede na njihovo vrednost ali število na začetku davčnega obdobja ali na koncu preteklega davčnega obdobja, in v preteklih davčnih obdobjih. Ker naj bi bila določba nejasna, zatrjuje njeno neskladje z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave.

3.Izpodbijana določba je z uveljavitvijo ZDDPO-2 prenehala veljati. Ustavno sodišče lahko odloča o njeni ustavnosti le ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Ker je pobudnica hkrati s pobudo vložila ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijane določbe, izkazuje pravovarstveno potrebo za odločitev o pobudi.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (1. točka izreka).

5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebno utemeljeni razlogi. Takih razlogov pobudnica oziroma pritožnica ne navaja. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 26. člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik