Jedro

Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). To med drugim pomeni, da sodišče v tem času ne sme odločiti o tistem delu tožbe, v zvezi s katerim je bil postopek prekinjen. Navedeno pravilo velja v vseh primerih prekinitve postopka, torej tudi kadar sodišče prekine postopek zaradi vložene zahteve za presojo ustavnosti zakona do končne odločitve Ustavnega sodišča na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZUstS v zvezi s 6. točko prvega odstavka 205. člena ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Izpodbijana delna sodba in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 62/2019-56 z dne 18. 1. 2022 v zvezi s popravnim sklepom istega sodišča I U 62/2019-60 z dne 3. 3. 2022 v II. točki izreka, se v delu, ki se nanaša na obveznost za plačilo davka v II. točki izreka izpodbijane odločbe prvostopenjskega davčnega organa, razveljavi za znesek obresti v višini 59.290,00 EUR in se zadeva v tem delu vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z odločbo, št. DT 0610-2641/2016-151 (01321-13, 32) z dne 4. 5. 2017, izdano v zadevi odmere davka na dediščine in darila za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013, tožnici od premičnega premoženja v višini 1.250.000,00 EUR, ki ga je prejela od A. A., odmeril davek na darilo od davčne osnove 1.245.000,00 EUR v znesku 154.700,00 EUR ter obresti v znesku 108.290,00 EUR, obračunane po obrestni meri 7 % letno, za čas od 8. 5. 2007 do 4. 5. 2017 (I. točka izreka). Obveznost za plačilo davka v višini 262.990,00 EUR (154.700,00 EUR + 108.290,00 EUR) je bila tožnici naložena v plačilo v roku 30 dni od vročitve te odločbe (II. točka izreka).

2. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo, št. DT-499-11-37/2017-4 z dne 30. 11. 2018, zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega davčnega organa (prvi odstavek izreka), pritožbo zoper sklep, št. DT 0610-2641/2016-2 z dne 15. 4. 2016, o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora pa je zavrgel (drugi odstavek izreka).

3. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano delno sodbo in sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi delno ugodilo in odpravilo odločbo prvostopenjskega davčnega organa v I. in II. točki izreka v delu, ki se nanaša na odmero davka na dediščine in darila od prejete gotovine v znesku 500.000,00 EUR, to je za znesek 70.000,00 EUR, na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 pa je odpravilo tudi drugi odstavek izreka odločbe drugostopenjskega davčnega organa (I. točka izreka). V ostalem je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo (II. točka izreka), tako da znaša odmerjeni znesek davka v I. točki izreka prvostopenjskega davčnega organa 84.700,00 EUR, temu ustrezno pa je zmanjšalo tudi obveznost za plačilo davka v II. točki izreka odločbe prvostopenjskega davčnega organa, in sicer na znesek 192.990,00 EUR, ki ga je s popravnim sklepom z dne 3. 3. 2022 nadomestilo z zneskom 143.990,00 EUR. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je postopek s tožbo prekinilo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo obresti (III. točka izreka). Odločanje o stroških postopka je pridržalo do končne odločitve (IV. točka izreka).

4. Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 170/2022 z dne 18. 5. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je Upravno sodišče ravnalo pravilno, ko je v sodbi in sklepu oziroma popravnem sklepu od glavnice sámo obračunalo 7 % letne obresti, glede na to, da je v III. točki izreka iste sodbe in sklepa izrecno odločilo, da se postopek v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo obresti, prekine do odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 95. člena ZDavP-2?

5. Tožnica (v nadaljevanju revidentka) je v skladu z navedenim sklepom zoper II. in delno III. točko izreka izpodbijane delne sodbe in sklepa v zvezi s popravim sklepom z dne 3. 3. 2022 vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano delno sodbo in sklep v zvezi s popravnim sklepom v II. točki izreka glede obveznosti za plačilo davka iz II. točke izreka izpodbijane odločbe prvostopenjskega davčnega organa v celoti odpravi, podrejeno, naj jo v tem delu razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodišču v novo sojenje pred spremenjenim senatom, skupaj s stroškovno posledico. Hkrati predlaga, naj Vrhovno sodišče III. točko izpodbijane delne sodbe in sklepa dopolni na način, da prekinitev postopka velja tudi glede obveznosti za plačilo davka v II. točki izreka izpodbijane odločbe prvostopenjskega davčnega organa. Zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov.

6. Toženki je bila revizija vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

7. Revizija je utemeljena.

8. Revidentka po vsebini revizije izpodbija odmero obresti od davčne obveznosti v II. točki izreka sodbe in uveljavlja, da bi tudi za njihovo odmero morala veljati prekinitev postopka iz III. točke izreka izpodbijane sodbe in sklepa, torej do odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti obrestovanja. Zato je v revizijskem postopku sporno vprašanje, ali je v času prekinitve postopka dopustno odločati o delu tožbe, v zvezi s katerim je bil postopek prekinjen.

9. Po določbi drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. To med drugim pomeni, da sodišče v tem času ne sme odločiti o tistem delu tožbe, v zvezi s katerim je bil postopek prekinjen. Navedeno pravilo velja v vseh primerih prekinitve postopka, torej tudi kadar sodišče prekine postopek zaradi vložene zahteve za presojo ustavnosti zakona do končne odločitve Ustavnega sodišča na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZUstS v zvezi s 6. točko prvega odstavka 205. člena ZPP.

10. V obravnavani zadevi je Upravno sodišče v III. točki izreka izpodbijane delne sodbe in sklepa tožbo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo obresti, prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi revizijskega sodišča za oceno ustavnosti 95. člena Zakona o davčnem postopku. Da se postopek v zvezi z odmero in plačilom obresti (ki jih vsebuje I. točka izreka izpodbijane odločbe prvostopenjskega upravnega organa, ta pa vključuje tako obresti od odpravljenega kot neodpravljenega dela davka, torej vseh obresti) prekine do odločitve Ustavnega sodišča, izrecno izhaja tudi iz 34. točke obrazložitve izpodbijane delne sodbe in sklepa.

11. Hkrati je Upravno sodišče zaradi zastaranja odpravilo izpodbijano odločbo prvostopenjskega davčnega organa za 70.000,00 EUR davka (I. točka izreka izpodbijane delne sodbe in sklepa), v delu, ki se nanaša na preostanek odmerjenega davka v višini 84.700,00 EUR, pa je tožbo zavrnilo in temu ustrezno zmanjšalo obveznost za plačilo davka na 143.990,00 EUR (II. točka izreka izpodbijane delne sodbe in sklepa v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 3. 2022). Ta znesek pa poleg neodpravljenega davka v višini 84.700,00 EUR očitno vključuje tudi obresti v višini 59.290,00 EUR, kar izhaja tudi iz 2. točke obrazložitve popravnega sklepa z dne 3. 3. 2022, v kateri je Upravno sodišče izrecno navedlo, da je k znesku davka v višini 84.700,00 EUR prištelo še od tega zneska natečene obresti v višini 59.290,00 EUR.

12. Upravno sodišče je torej kljub odločitvi v III. točki izreka izpodbijane delne sodbe in sklepa, da se odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na obračun in plačilo obresti, prekine do odločitve Ustavnega sodišča, v nasprotju s to odločitvijo v II. točki izreka obračunalo ustavno sporne obresti od neodpravljenega zneska davka in jih revidentki naložilo v plačilo. To pa je v nasprotju s pravilom, da v času prekinitve postopka sodišče ne sme odločiti o delu tožbe, v zvezi s katerim je bil postopek prekinjen. Poleg tega ima revidentka prav, da je takšen izrek izpodbijane delne sodbe in sklepa v povezavi s popravnim sklepom z dne 3. 3. 2022 tudi sam s seboj v nasprotju (posledično pa so v nasprotju tudi njeni razlogi, in sicer 2. točka obrazložitve popravnega sklepa s 34. točko obrazložitve izpodbijane delne sodbe in sklepa).

13. Z zgoraj opisanim ravnanjem Upravnega sodišča je bila storjena kršitev določb drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu je Vrhovno sodišče na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 93. člena ZUS-1 izpodbijano II. točko izreka delne sodbe v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 3. 2022 v delu II. točke, ki se nanaša na obveznost za plačilo davka v II. točki izreka izpodbijane odločbe prvostopenjskega davčnega organa, razveljavilo za znesek obresti v višini 59.290,00 EUR in v tem delu vrnilo zadevo Upravnemu sodišču v novo sojenje. S tem bo tudi za navedeni del obresti veljala prekinitev postopka iz III. točke izreka izpodbijane sodbe.

**K II. točki izreka**

14. Ker je z izpodbijano delno sodbo in sklepom z dne 18. 1. 2022 v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 3. 2022 le delno odločeno o tožbi in torej postopek še ni v celoti zaključen, končni uspeh strank v postopku še ni znan. Vrhovno sodišče je zato odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.

**Glasovanje**

Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.