Jedro

V primeru, ko je delavec z zdravniškim potrdilom dokazal, da je opravičeno izostal z dela, se ne more, kot razlog za prenehanje delovnega razmerja, uveljavljati neobvestilo o izostanku z dela, kar sicer pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti po Kolektivni pogodbi med delavci in podjetji drobnega gospodarstva.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sodbo ugodilo zahtevku tožnika in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 8.12.1995 in 19.1.1996 o prenehanju delovnega razmerja tožniku zaradi neupravičenih izostankov z dela od 2.12.1995 dalje. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik od 1.12.1995 do 30.12.1995 v bolniškem staležu, zato ni neupravičeno izostal z dela.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo. Sodišče ugotavlja, da je tožnik pravočasno ugovarjal zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 8.12.1995, glede na to, ker mu ta ni bil osebno vročen v skladu z določili 142. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločujoče je, da je ob izdaji sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnik bil upravičeno odsoten tako po potrdilu lečečega zdravnika kot po mnenju zdravniške komisije prve stopnje.

Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožena stranka pravočasno vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je jasno, da je tožnik neupravičeno izostal z dela, saj ga od 2.12.1995 dalje ni bilo na delo, niti ni sporočil, zakaj ga ni. Ko je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja izdan, tožnika ni bilo na delu, in se na delo ni več vrnil, niti ni svoje odsotnosti opravičil. Obstojala je dejanska in pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja. Nadalje v reviziji obrazlaga, da tožnikov ugovor zoper prvostopni sklep o prenehanju delovnega razmerja ni bil samo zavrnjen kot prepozen ampak tudi iz vsebinskih razlogov, ker bi tožnik moral po kolektivni pogodbi razloge za svoj izostanek sporočiti v 24. urah. Tožena stranka predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in samo odloči tako, da ostaneta sklepa tožene stranke v veljavi.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj jo je dovoljeno vložiti, iz kakšnih razlogov, in v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo (386. člen ZPP). Zakon izrecno določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). To pomeni, da revizijsko sodišče ne sme presojati ugotovljenega dejanskega stanja, ampak je nanj vezano. Pravilnost uporabe materialnega prava revizijsko sodišče preizkusi glede na ugotovljeno dejansko stanje.

Tožena stranka ne uveljavlja revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato je revizijsko sodišče lahko le ugotavljalo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na kar pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Take kršitve revizijsko sodišče ni ugotovilo.

Upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje revizijsko sodišče ugotavlja, da je materialno pravo pravilno uporabljeno. Po določbi 3. odstavka 61. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) je delavec upravičen do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Obe sodišči sta ugotovili, da je tožnik tako potrdilo predložil. Fotokopija potrdila je tudi v spisu. Glede na citirano zakonsko določbo je tožnik upravičeno izostal z dela, zato sta izpodbijana sklepa tožene stranke v nasprotju z zakonom, in kot taka ju je sodišče zakonito razveljavilo. Tožena stranka pravilno navaja, da bi jo tožnik po Kolektivni pogodbi med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 20/91) bil dolžan v 24. urah obvestiti in opravičiti svoj izostanek. Vendar pa opustitev te dolžnosti pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti (28. člen P točka 12. Kolektivne pogodbe), in ne razlog za prenehanje (odpoved) delovnega razmerja.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).