Jedro

Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo zaslišanja prič R.O. in S.L. ter oprave poizvedb v D. H., ni poseglo v načelo kontradiktornosti in s tem ni zagrešilo kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razloge za zavrnitev je navedlo v točki 21 obrazložitve in sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje, da sodišče ni bilo dolžno slediti tem dokaznim predlogom strank, ker dejstva, ki naj bi se s temi dokazi ugotovila, za odločitev v sporu več niso bila bistvena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka in sedmo tožena stranka nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev veljavnosti lastnoročne oporoke oporočiteljice Š.M., roj. 1956 in umrle 2018, z dne 20. 7. 2018, ki jo je pod SL 8/2019 razglasilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu v zadevi D 617/2018 z dne 29. 1. 2019, nadalje ugotovitev, da je oporočiteljica z lastnoročno oporoko razpolagala tako, da na podlagi te oporoke obstaja dedna pravica tožnika kot oporočnega dediča celotnega premoženja, ter da obstoji v korist V.M. volilo osebne služnosti stanovanja (točka I izreka izpodbijane sodbe). Nadalje je sodišče zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je lastnoročna oporoka oporočiteljice Š.M. pristna in ni nična, da je veljavna ter se ne razveljavi, ter da je oporočiteljica s sporno oporoko razpolagala tako, da na podlagi nje obstaja dedna pravica tožnika kot dediča celotnega premoženja zapuščine ter da se v korist V.M. dodeli soba, v kateri prebiva, kot volilo osebne služnosti stanovanja (točka II izreka). Nadalje je sodišče naložilo tožniku plačilo pravdnih stroškov četrto tožene stranke v znesku 3.371,23 EUR (točka III izreka) ter odločilo, da stroški sedmo tožene stranke znašajo 4.212,22 EUR ter da jih je tožnik dolžan plačati na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.

2. Tožnik vlaga zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožbo in jo izpodbija v celoti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi zatrjuje, da je sodišče svojo odločitev sprejelo izključno na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca za raziskavo rokopisov in podpisov B.S.P. in njegove ustne dopolnitve. Do ostalih dokazov, ki jih je povzelo, se v obrazložitvi ni opredelilo. Več tožnikovih dokazov je zavrnilo z obrazložitvijo, da so bila z izvedenimi dokazi ugotovljena vsa za odločitev pomembna dejstva. Tožnik je zoper pisno izvedeniško mnenje podal obsežne pripombe, opozoril da je bila zapustnica v času nastanka oporoke resno bolna. Okoliščina, da izgleda kot da je zapis oporoke opravil nekdo, ki v pisanja vlaga določen napor, je lahko odraz zapustničinega zdravstvenega stanja, česar sodišče ni upoštevalo. Tožnik je utemeljeno predlagal dokaz z angažiranjem izvedencev onkološke in psihiatrične stroke ter pridobitev zdravstvene dokumentacije za zapustnico. Dokazno pobudo je podal v odzivu na izvedensko mnenje izvedenca grafološke stroke, zato je bil njegov dokazni predlog pravočasen in tudi ustrezno substanciran. Že v tožbi je navajal, da je bila poleti 2018 zapustnica telesno že izčrpana, umsko še povsem razumna, da je telesna opešanost vplivala na njene motorične sposobnosti, tudi sposobnosti pisanja. Izvedenec grafološke stroke tega strokovnega znanja nima in kot se je izkazalo na zaslišanju, je le do neke mere upošteval zapustničino zdravstveno stanje. Sodišče je navedlo, da se je izvedenec teh okoliščin le dotaknil in pojasnil, da bolezen ter morebitna psihofarmaka ne vpliva na pisavo na ta način, da bi se ta spremenila v nekaj drugega. V okviru ustne dopolnitve je izvedenec dopustil možnost, da lahko pri bolezni pride do razpada pisave, zaradi razpada pisave pa lahko pride tudi ugotovitev, da gre za različne pisce. Zato je tožnik po opravljenem zaslišanju vztrajal pri imenovanju izvedencev onkološke in psihiatrične stroke, predlagal pa je tudi drugega izvedenca grafološke stroke. Teh dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni obrazloženo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja (točka 35), da se je izvedenec zdravstvenega stanja zapustnice v svojem mnenju dotaknil ter zaključilo, da je izvedenec v ustni dopolnitvi ovrgel vse dvome glede tega, da bi zdravstveno stanje zapustnice lahko vplivalo na njeno pisavo. Takšen zaključek je zmoten, zavajajoč, saj je izvedenec na ustnem zaslišanju potrdil, da zdravstveno stanje lahko privede do razpada pisave. Ni navedel strokovne podlage glede zaključka, da zdravstveno stanje na motorične sposobnosti zapustnice ne bi moglo vplivati na tak način, da bi se spremenil tip pisave. Zavrnitev dokaznih predlogov bi sodišče moralo obrazložiti. Tega ni storilo, v točki 19 je le na splošno napisalo, da je ostale dokaze kot nepotrebne zavrnilo. Ocena sodišča, da okoliščine, čeprav jih sodišče v trenutku odločanja ne pozna, niso relevantne, predstavljajo vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Z zavrnitvijo teh dokaznih predlogov je sodišče onemogočilo tožniku dokazovati pravno relevantno dejstvo upada zapustničinih motoričnih sposobnosti v posledici bolezni in agresivnega zdravljenja, s tem pa poseglo tudi v ustavno zajamčena procesna jamstva tožnika iz 22. člena Ustave RS. Pritožba nadalje graja tudi zavrnitev izvedbe dokaza s postavitvijo novega izvedenca grafološke stroke. Tožniku se je utemeljeno porajal dvom v strokovnost izvedeniškega mnenja. Sodišče se je v zavrnitvi izvedbe tega dokaza sklicevalo na bogate izkušnje že imenovanega izvedenca, ki naj bi zagotavljale strokovnost in popolnost že izdelanega mnenja. Pritožba poudarja, da mora mnenje temeljiti na znanstvenih dognanjih, ne pa na izkušnjah izvedenca. Z opustitvijo izvedbe tega dokaza je bilo tožniku onemogočeno dokazovanje odločilnega dejstva, s tem pa je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje je enako kršitev sodišče storilo s tem, ko je zavrnilo dokazne predloge tožnika z zaslišanjem prič R.S., V.M., R.O. in S.L. ter dokazni predlog za opravo poizvedb v D. H. o tem, da tožnik ni alkoholik. Razlogov za zavrnitev teh dokazov izpodbijana sodba ne vsebuje. Nadalje pritožba graja oceno izpovedb toženih strank, ki naj bi izpovedale, da tožnik in zapustnica nista bila v takšnem odnosu, da bi premoženje oporočno zapustila tožniku. Sodišče pa ni izvedlo dokazov, ki jih je v zvezi s tem dejstvom predlagal tožnik (zaslišanje R.O. in S.L.). Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno, dokazna ocena pa ni skladna z 8. členom ZPP. S tem je sodišče poseglo v pravico stranke do izjave in v ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS. Zaradi napačne odločitve je nepravilna tudi odločitev sodišča glede naložitve plačila stroškov postopka tožniku.

3. Prvo tožena stranka, tretje tožena stranka, peto tožena stranka in sedmo tožena stranka so vložile odgovor na pritožbo, v katerem zavračajo pritožbene očitke ter se zavzemajo za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča je pravilna in zakonita, vsi pritožbeni očitki absolutno bistvenih kršitev določb drugega odstavka 339. člena ZPP, napačne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, niso utemeljeni. Uradni pritožbeni preizkus nadalje pokaže, da sodišče tudi ni storilo drugih kršitev, na katere je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje sprejema in soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, na izrecne pritožbene očitke, pa dodaja:

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 22. člena Ustave RS.1 Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo zaslišanja prič R.O. in S.L. ter oprave poizvedb v D. H., ni poseglo v načelo kontradiktornosti in s tem ni zagrešilo kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razloge za zavrnitev je navedlo v točki 21 obrazložitve in sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje, da sodišče ni bilo dolžno slediti tem dokaznim predlogom strank, ker dejstva, ki naj bi se s temi dokazi ugotovila, za odločitev v sporu več niso bila bistvena. Na pritožbeni očitek, da sodišče ni zaslišalo R.S. in V.M., sodišče druge stopnje dodaja, da sta to deveto in enajsto toženi stranki in ne priči, sodišče je razloge zakaj nista bili zaslišani, navedlo v točki 20 obrazložitve. Iz podatkov spisa izhaja, da so bili toženci na zaslišanje kot stranke pravilno vabljeni in ker se vabilu niso odzvali, sodišče z neizvedbo njihovega zaslišanja ni kršilo njihove pravice do izjave v postopku.

7. Sodišče prve stopnje tudi z zavrnitvijo dokaznih predlogov po angažiranju dodatnega izvedenca grafologa ter izvedencev onkološke in psihiatrične stroke, ni kršilo tožnikove pravice do izjave v postopku in tožniku ni onemogočilo "dokazovanje pravno relevantnega dejstva upada zapustničinih motoričnih sposobnosti v posledici bolezni in agresivnega zdravljenja" in s tem kršilo njeno ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS. Sodišče je zelo natančno in kritično ocenjevalo mnenje izvedenca grafologa (točki 29 in 30 obrazložitve) ter za svoj zaključek o popolnem, jasnem, natančnem in strokovno argumentiranem izvedeniškem mnenju navedlo v točkah od 31 do 39 obrazložitve2. Na pritožbeni očitek, da mora mnenje temeljiti na znanstvenih dognanjih in ne na izkušnjah, je v celoti odgovorilo že sodišče prve stopnje in sicer, da je izvedenec natančno pojasnil metode in postopke dela, obrazložil zanesljivost ugotovitev in pojasnil rezultate ter jih jasno in strokovno argumentiral. Njegov dodatek „da je v več kot tridesetih letih izvedenstva srečal komaj nekaj tovrstnih primerov, da bi se predložila lastnoročna oporoka, ki bi rokopisno tako odstopala od nespornih zapisov pokojnega“, ne more omajati njegove strokovnosti ter uporabe znanstvenih dognanj, saj gre le za dodatna opažanja temelječa na izkušnjah.

8. Zaradi tožnikovih pripomb, da izvedenec ni upošteval vpliva zdravstvenega stanja zapustnice na pisavo v sporni oporoki, je sodišče izvedenca zaslišalo ter v točkah od 37 do 39 obrazložitve navedlo ustavno dopustne razloge za zavrnitev angažiranja drugega izvedenca grafologa ter izvedencev onkološke in psihiatrične stroke. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je izvedenec na zaslišanju "le do neke mere upošteval zapustničino zdravstveno stanje". Izvedenec grafolog je že v pisnem mnenju pojasnil, da zdravstveno stanje ne vpliva na pisavo na tak način, da bi se ta spremenila v nekaj drugega, kar je bilo prej lastno človeku. Ter glede pisave na sporni oporoki ugotovil, da je njena izvedba nekolapsirana (nerazpadajoča). Na zaslišanju pa je še dodatno pojasnil, da je upošteval morebitni vpliv, s strani tožnika zatrjevanega zdravstvenega stanja zapustnice, na njeno pisavo ter „da v pisavi na sporni oporoki ni nobenega razpada pisave, da gre enostavno za drug tip pisave, na katerega ni nič vplivalo“. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče z zavrnitvijo dokazov po angažiranju izvedencev onkološke in psihiatrične stroke kršilo prepoved vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je v točki 39 kot razlog zavrnitve navedlo: "Ko je torej izvedenec dvakrat izredno natančno, poglobljeno, predvsem pa vsebinsko enako pojasnil, kako je z morebitnim vplivom zatrjevanih okoliščin na obravnavani tekst, je sodišče zaključilo, da pripombe tožnika niso utemeljene." Iz točke 38 obrazložitve pa izhaja, da je izvedenec odgovoril tudi na ugovor tožnika, in sicer je upošteval z njegove strani zatrjevano psihofizično stanje oporočiteljice ter je pojasnil vpliv takšnega psihofizičnega stanja na pisavo.

9. Za odločitev o zavrnitvi tako primarnega kot podrednega tožbenega zahtevka je odločilno dejstvo, da oporoke - listine z dne 20. 7. 2018, ni napisala in podpisala zapustnica Š.M. Sodišču prve stopnje se zato ni bilo potrebno opredeljevati do navedb tožnika o medsebojnem odnosu zapustnice in tožnika, ker se to dejstvo pokaže za nerelevantno. Sodišče druge stopnje zato ne odgovarja na pritožbene očitke, da je sodišče dokazno oceno o medsebojnem odnosu tožnika in zapustnice oprlo izključno na izpovedbe toženih strank.3

10. Stroškovne odločitve pritožba izrecno ne graja, uradni pritožbeni preizkus pa pokaže, da je sodišče o stroških pravilno in zakonito odločilo z upoštevanjem določbe prvega odstavka 155. člena ZPP, tretjega odstavka 163. člena ZPP ter jih odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR ter glede sedmo tožene stranke upoštevalo peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu - ZOdv.

11. Pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (določba 353. člena ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, navedbe v odgovorih na pritožbo pa niso bistveno pripomogle k odločitvi o pritožbi, zato nosijo pravdne stranke vsaka svoje pritožbene stroške (določbe 154., 155. ter 164. člena ZPP).

1 Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno pomembna, izvede - VS RS sklep II Ips 64/2018. 2 Izvedenec je zapisal, da je z največjo verjetnostjo, meječo že na gotovost, s 95 % verjetnostjo ugotovil: da je sporna listina SL 8/2019 oporoka z dne 20. 7. 2018 izvirnik, da ni skenirana, barvno fotokopirana ali fotografirana, da na njej ni sledi uporabe fizikalnih ali kemijskih sredstev za ponarejanje ter da je pisec spornega podpisa tudi pisec spornega teksta oporoke, da gre v primeru rokopisa in podpisa na tej listini za rokopis neke druge osebe in ne zapustnice Š.M. Rokopis teksta in podpis pokojnice sta namreč pisana po vsem drugem tipu pisave, kot ga je imela Š.M. Pisec oporoke morda ni poznal rokopisnih značilnosti pokojnice, če pa že, posnemanje njenega rokopisa ni uspel. 3 Določba 360. člena ZPP: V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.