15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž. pri Ž., ki jih zastopa Č. Č. Č. iz V., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1125/2004 z dne 16. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je zavrnilo prošnje pritožnikov za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDRS), ker je Vlada ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za njihov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče v upravnem sporu pritožbo pritožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila tožba pritožnikov zoper odločbo MNZ zavrnjena.

Pritožniki v ustavni pritožbi navajajo, da so "izbrisani državljani RS". Zatrjujejo, da so bili stalni prebivalci Republike Slovenije pred osamosvojitvijo in da nova država ni prevzela vseh državljanskih stanj in pridobljenih pravic iz predhodne države SFRJ, pač pa je s tajnim, retroaktivnim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva posegla v njihove pridobljene pravice. S tem naj bi kršila 8., 13., 15., 18., 19., 21. in 22. člen Ustave. Zatrjujejo, da so bili 26. 2. 1992 izbrisani na podlagi rasne diskriminacije, tj. zaradi svoje neslovenske narodnosti. V tem smislu naj bi jim MNZ in Vrhovno sodišče kršili pravico do enakosti iz 14. člena Ustave. Pritožbenemu sodišču očitajo kršitev 23. in 25. člena Ustave, ker naj bi "pokrilo" nezakonita ravnanja izvršilne veje oblasti. Pritožnikom in drugim 130.000 izbrisanim Neslovencem naj bi država zagotovila le eno možnost povrnitve državljanstva, z naturalizacijo po 10. in 12. členu ZDRS. Navedeni določbi naj bi načrtno vsebovali pogoje, ki naj bi bili za "izbrisane" nedosegljivi, saj naj bi zaradi izbrisa izgubili zaposlitev, sredstva za preživljanje, pokojnine itd. Zato naj bi pritožniki zaprosili za državljanstvo po 13. členu ZDRS, ki naj ne bi vseboval takšnih ovir. S tem naj bi uveljavljali interes države, da prekine skoraj desetletje in pol trajajoče kršitve njihovih pravic. Zaradi opisanega "administrativnega etničnega čiščenja" naj bi pritožnikom nastale hude posledice, saj naj bi bili prisiljeni za golo preživetje prodati vse svoje premoženje. Zato v ustavni pritožbi uveljavljajo tudi pravico do primerne odškodnine po 26. členu Ustave.

B.

V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 8. člen Ustave ne ureja kakšne izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, se nanj za utemeljitev ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Pritožniki očitajo tudi kršitev 15. člena Ustave, pri čemer ne navajajo, v čem naj bi bil ta člen kršen. Ta člen, razen v četrtem odstavku, ne ureja pravic in svoboščin, temveč določa temeljna načela uresničevanja in omejevanja ustavnih pravic. Kršitev ustavnih načel pa ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo.

Predmet obravnavane ustavne pritožbe je odločitev sodišč v zvezi z odločbo MNZ, s katero je bila zavrnjena prošnja pritožnikov za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu ZDRS, ker je Vlada ugotovila, da ne obstaja interes Republike Slovenije za njihov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Zato obravnavane ustavne pritožbe oziroma zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonitost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tudi sicer neizkazani očitki o kršitvi 14., 18., 19., 21. in 22. člena Ustave so zato neutemeljeni.

Prav tako pritožniki zgolj s pavšalnim očitkom, da naj bi pritožbeno sodišče "pokrilo" nezakonita ravnanja izvršilne veje oblasti, ne morejo utemeljiti zatrjevane kršitve 23. in 25. člena Ustave. Zgolj dejstvo, da se z odločitvijo pritožbenega sodišča ne strinjajo, pa samo po sebi za utemeljitev kršitev navedenih pravic ne zadošča.

V zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine Ustavno sodišče pritožnikom pojasnjuje, da lahko odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode, ki bi jim bila povzročena, uveljavljajo pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vložijo tudi ustavno pritožbo.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan