Jedro

Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.

Izrek

Pritožba družbenice dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom začelo stečajni postopek (I. točka izreka), imenovalo stečajnega upravitelja A. A. (II. točka izreka) in ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v naslednji pravnoorganizacijski obliki: A. A. s. p. (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila B. B., družbenica dolžnika. V laični pritožbi sklep izpodbija v celoti, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovorila upnica Republika Slovenija, na predlog katere je sodišče začelo stečajni postopek. V odgovoru na pritožbo se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 242. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), lahko v primeru, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-386/15, U-I-179/15 z dne 12. 5. 2016, po kateri morajo sodišča prve stopnje sklep o začetku stečajnega postopka, kadar je ta začet na predlog upnika, vročiti tudi družbenikom stečajnega dolžnika, če je ta družba z omejeno odgovornostjo. In višje sodišče pritrjuje pritožnici, da v obravnavani zadevi takšna vročitev zanjo res ni izkazana. Vendar ji je sklep o začetku stečajnega postopka vročil stečajni upravitelj in ker je vložila pritožbo, ki jo je višje sodišče sprejelo v obravnavo, ji pravica do sodnega varstva in pritožbe ni kršena.

7. Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.

8. Sodišča prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnika vezalo na domnevo iz 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP po kateri, če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je upnica s predloženimi sklepi o davčni izvršbi na denarna sredstva in premičnine, izpisom GURS, da dolžnik ni lastnik nepremičnin, ter navedbami, da je uspela izterjati zgolj 1.380,64 EUR, uspela dokazati, da dolžnik pred 1. 9. 2022, ko je zoper njega vložila predlog in tudi v trenutku odločanja o začetku stečajnega postopka nad njim, na računih ni imel sredstev, ki bi zadoščala za poplačilo. In nadalje tudi, da je izčrpala vse možnosti davčne izvršbe in ugotovila, da zaradi višine zapadlega dolga in trenda njegovega naraščanja poplačilo v postopku davčne izvršbe ne bo mogoče, pri čemer dolžnik v Republiki Sloveniji nima odprtega transakcijskega računa, sredstva na odprtem računu v Litvi pa ne zadoščajo za poplačilo. S tem so, kot je pravilno že ugotovilo sodišče prve stopnje, podana dejstva, ki so podlaga za obstoj zakonske domneve po 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Višje sodišče pa ugotavlja, da teh dejstev pritožnica v pritožbi ne izpodbija.

9. Sodišča prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnika nadalje vezalo na neizpodbojno domnevo iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP po kateri velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je glede na predložen seznam izvršilnih naslovov, štiri sklepe o davčni izvršbi, izpis iz uradne evidence Ajpes in pregled dokumentov izvršbe ugotovilo, da davki in prispevki za socialno varnost s strani dolžnika niso bili plačani vse od oddanega obračuna za maj 2021 do zadnjega oddanega obračuna za junij 2022. S tem so, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, podana dejstva, ki so podlaga za obstoj neizpodbojne zakonske domneve po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnica tudi teh dejstev v pritožbi ne izpodbija.

10. Pritožnica v zvezi s finančnim položajem dolžnika podaja le trditve glede terjatve, ki jo je od hipotekarnega upnika R. odkupil dolžnik, in pri kateri je vrednost nepremičnine ocenjena na cca. 150.000,00 EUR, odkupljena terjatev pa presega 500.000,00 EUR. Navaja torej, da je odkupljena terjatev vredna bistveno več, kot znašajo dolžnikove obveznosti. S temi trditvami bi pritožnica lahko izpodbijala zgolj domnevo iz prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na položaj prezadolženosti. Vendar obstoja te domneve upnica v predlogu niti ni zatrjevala in posledično sodišče prve stopnje odločitve nanjo ni oprlo, zato se družbenica začetku stečajnega postopka v pritožbi ne more uspešno upirati s trditvami, da bi dolžnik lahko celoten dolg do upnice poplačal. 11. Ker lahko družbenik stečajnega dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo, v pritožbenem postopku izpodbija zgolj domnevo insolventnosti (četrti odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP), predmet pritožbenega preizkusa ne morejo predstavljati pritožbene navedbe, s katerimi družbenica izpodbija višino upničine terjatve zaradi že zarubljenih denarnih sredstev, zatrjuje nepravilnosti pri vročanju pisanj stečajnemu dolžniku in kršitev varovanja osebnih podatkov zakonite zastopnice dolžnice ter navzkrižje interesov, ker Republiko Slovenijo v obravnavanem stečajnem postopku in izvršilni zadevi I 447/2016 zastopa ista državna odvetnica. Ker družbenici dolžnika zakon dovoljuje pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti, s temi pritožbenimi navedbami, četudi bi se izkazale za utemeljene, ne more biti uspešna, kar je razlog, zakaj se višje sodišče v njihovo presojo ni spustilo in nanje po vsebini ni odgovorilo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Ker pritožnica v pritožbi ni podala navedb in tudi ne predložila dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen, višje sodišče ugotavlja, da domneve o dolžnikovi insolventnosti ni izpodbila. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.