Jedro

Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom. Vendar pa to pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z ZSPJS ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je nezakonit aneks z dne 14. 8. 2008, s katerim je bilo tožnici določeno delovno mesto 60072 - posredovalec programskih vsebin, ki je uvrščeno v VI. tarifni razred in 21. plačni razred, in je bila tožnica pri toženi stranki v času od avgusta 2008 do 1. 10. 2012 zaposlena na delovnem mestu strokovni sodelavec za odnose z javnostjo, ki je uvrščeno v VIII/2. tarifni razred in 32. plačni razred brez napredovanja (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici predloži v podpis nov aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strokovni sodelavec za odnose z javnostjo, ki je uvrščeno v VII/2. tarifni razred, jo uvrsti v 37. plačni razred za čas od 1. 8. 2008 dalje (točka II izreka) in ji za čas od vključno meseca avgusta 2008 do 1. 10. 2012 obračuna razliko med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jo prejemala tožnica, če bi bila uvrščena v VII/2. tarifni razred in 37. plačni razred, odvede ustrezne davke in prispevke ter ji izplača pripadajoče neto zneske razlike plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega posameznega zneska od 15. dne v mesecu za prejšnji mesec do plačila (točka III izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožnici pa mora povrniti njene stroške postopka v višini 806,28 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od potega tega roka do plačila (točka IV izreka).

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožnici pa naloži povrnitev pravdnih stroškov, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi o dejstvih, ki se nanašajo na prevedbo tožničine plače in na dejansko delo tožnice, lahko izpovedala nadrejena A.A.. Dokaz z njenim zaslišanjem je sodišče opustilo in ga brez navedbe razlogov ni izvedlo. Izpodbijane sodbe v tem obsegu ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S takšnim ravnanjem pa je sodišče toženi stranki odvzelo možnost, da se pred sodiščem izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in predlaga ustrezne dokaze, s čimer je kršilo pravico do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V zvezi z dejanskim delom tožnice je sodišče neutemeljeno sledilo izpovedi tožnice, ne da bi o tem zaslišalo nadrejeno A.A., ki je tožnici odrejala delo. Poleg tega je tožnica izpovedala, da ni opravljala vseh del in nalog na delovnem mestu strokovni sodelavec za odnose z javnostjo. Tožnica tudi nima zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta strokovni sodelavec za odnose z javnostjo, zato ne izpolnjuje osnovnega pogoja za zasedbo tega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da je predložena tabela primerljivosti delovnih mest, s katero je tožnica dokazovala nezakonitost prevedbe, služila za prevedbo delovnega mesta tožnice. B.B. je izpovedal, da se „stara“ delovna mesta niso prevedla po tabeli, ki jo je v spis vložila tožnica. Tožena stranka je izdelala tabelo primerljivosti delovnih mest, ki je služila kot tehnični pripomoček pri prevedbi, ni pa bila to tabela, ki jo je v spis vložila tožnica. Ta je tudi v nasprotju z izračunom prevedene plače, ki ga je predložila tožena stranka. Trdi, da je bila tožnica glede na dejansko delo, ki ga je opravljala, pravilno prevedena. Odločitve sodišča v II. točki izreka, ki se nanaša na predložitev novega aneksa in uvrstitev tožnice v 37. plačni razred, tožena stranka ne more izvršiti. Z dnem upokojitve (1. 10. 2012) tožnica ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki, nima več sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto producent II in zato tožena stranka tudi ne more izplačati vtoževane razlike v plači. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožnica zavrača pritožbene navedbe tožene stranke kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar je zaradi delno zmotne materialnopravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Tožbenemu zahtevku je najmanj preuranjeno ugodilo.

Sodišče prve stopnje je o tej zadevi že odločilo. S sklepom opr. št. I Pd 119/2009 z dne 23. 5. 2011 je tožničino tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče je s sklepom opr. št. Pdp 625/2011 z dne 13. 12. 2011 pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju odločilo meritorno s sedaj izpodbijano sodbo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnico iz delovnega mesta producent II prevedla na delovno mesto posredovalec programskih vsebin. Sporno je vprašanje določitve novega delovnega mesta in izplačilo plače za to delovno mesto, namesto plače za delovno mesto strokovni sodelavec za odnose z javnostjo, za katerega tožnica zatrjuje, da bi bilo zanjo ustrezno v novem plačnem sistemu.

Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožničinim dejanskim delom. Vendar pa to pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Uradni list RS, št. 56/2001 s spremembami) ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Po prvem odstavku 49. a člena ZSPJS se za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona opravi prevedba nominalnega zneska osnovne plače, določene za delovno mesto oziroma naziv, in nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plač po tem zakonu. Avtentična razlaga 49. a člena ZSPJS (Ur. l. RS, št. 35/2011) pa določa, da je določbo 49. a člena ZSPJS treba razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Če v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta ni bil določen, se upošteva količnik, določen v aktu delodajalca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače javnega uslužbenca se upošteva količnik za določitev osnovne plače javnega uslužbenca, ki je bil določen v individualnem delovnopravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Po drugem odstavku 48. a člena ZSPJS je bil za prevedbo zadolžen delodajalec. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa (npr. VDSS v zadevah opr. št. Pdp 519/2011, Pdp 921/2012 in Pdp 7/2013).

Glede na navedeno ni pomembno, ali je delovno mesto v ponujenem aneksu k pogodbi o zaposlitvi ustrezalo dejanskemu delu tožnice, temveč je odločilno delo, ki sodi v okvir delovnega mesta producent II. Sodišče prve stopnje bi moralo zato preveriti, ali je bila prevedba izvedena na podlagi delovnega mesta, na katerem je bila tožnica zaposlena do izplačila plače po ZSPJS. Iz 2. člena pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto izhaja naslednje področje dela: priprava, organizacija in organiziranje vodenja snemanj, finančno načrtovanje, spremljanje in obračun stroškov po posameznem projektu, kontaktiranje in sodelovanje pri izboru zunanjih sodelavcev, priprava predlogov predračunov in obračunov, finančni nadzor nad projektom, vodenje evidence produkcije, izbira glasbe za podlago branih sporočil, načrtovanje in usklajevanje postprodukcije. V nadaljevanju tega člena je še navedeno, da je poleg navedenih del delavka po nalogu neposredne vodje dolžna opravljati vsa druga dela s področja dejavnosti delovne enote, ki ustrezajo njeni strokovni izobrazbi, znanju in usposobljenosti. Sodišče opisa nalog „starega“ delovnega mesta ni primerjalo z opisi „novih“ delovnih mest posredovalca programskih vsebin in strokovnega sodelavca za odnose z javnostjo, kar bi moralo storiti, da ugotovi primerljivo delovno mesto v novem plačnem sistemu, na katerega je tožena stranka prevedla tožnico.

Iz tabele (priloga A10), na katero se sklicuje izpodbijana sodba, je sicer razvidno, da „staro“ delovno mesto producent II ustreza „novemu“ delovnemu mestu strokovni sodelavec za odnose z javnostjo. Vendar pa je v tej tabeli tudi delovno mesto posredovalec programskih vsebin, za katerega ni navedeno, na katero „staro“ delovno mesto se nanaša. Navedeno je le, da gre za „novo“ delovno mesto. Zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da so se po navedeni tabeli v delovno mesto posredovalec programskih vsebin (šifra 600072) z 21. plačnim razredom prevedla „stara“ delovna mesta organizator programa, statistik analitik in statistik predvajanj TV programa. Glede na to in upoštevaje, da tabela kot tehnični pripomoček niti ni (pravno) zavezujoča, je odločilna primerjava obeh delovnih mest, ki pa je sodišče prve stopnje ni opravilo. Takšno primerjavo bi lahko opravilo na podlagi opisov del za delovna mesta posredovalec programskih vsebin, strokovni sodelavec za odnose z javnostjo in producent II. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno oziroma vsaj preuranjeno zaključilo, da je bila prevedba tožnice na delovno mesto posredovalec programskih vsebin nezakonita.

Ker je bilo zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravna relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bilo strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. V posledici razveljavitve izpodbijane odločitve se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo ostalih pritožbenih očitkov.

Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju dopolni dokazni postopek in pri presojanju pravilnosti prevedbe izhaja iz zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri tem naj primerja opis „starega“ delovnega mesta producent II in opisa delovnih mest posredovalec programskih vsebin in strokovni sodelavec za odnose z javnostjo ter tako ugotovi, katero delovno mesto je najbolj primerljivo staremu delovnemu mestu producent II.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.