Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenih navedb obtoženega, da ga zagovornik "slabo brani", ne more preizkusiti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo zgolj udeležbo zagovornika na narokih in vložitev pravnih sredstev, torej njegovo formalno aktivnost v kazenskem postopku. Iz izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče opravilo vsebinsko oceno zagovornikovega dela, to je, ali obtožencu nudi učinkovito strokovno pomoč.

Izrek

Pritožbi obtoženega A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil zahtevo obtoženega A.A. za razrešitev zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženi zaradi zmotne ugotovitev dejanskega stanja ter smiselno predlagal razrešitev postavljenega zagovornika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in proučitvi podatkov kazenskega spisa IV K 18429/2016, prej IV K 42988/2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenih navedb obtoženega, da ga zagovornik "slabo brani" ne more preizkusiti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo zgolj udeležbo zagovornika na narokih in vložitev pravnih sredstev, torej njegovo formalno aktivnost v kazenskem postopku.

5. Iz izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče opravilo vsebinsko oceno zagovornikovega dela, to je, ali obtožencu nudi učinkovito strokovno pomoč. Iz podatkov kazenskega spisa, to je odločb Višjega sodišča, ko je odločalo o pritožbah obtoženčevega zagovornika zoper sklepe o podaljšanju pripora, izhaja, da obtoženčev zagovornik zgolj prepisuje pritožbo, ki jo je podal zoper sklep o odreditvi pripora, kljub temu, da se je dejansko stanje po odreditvi pripora spremenilo, pri čemer so tudi sklepi o podaljšanju pripora vsebinsko drugačni, kot je bil prvi sklep, s katerim je preiskovalna sodnica zoper obtoženega odredila pripor (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 18429/2016 z dne 4. julija 2016 in z dne 26. oktobra 2016). Upoštevaje navedene ugotovitve pritožbenega sodišča, to je, da obtoženčev zagovornik v pritožbah, ki jih je zagovornik vložil zoper sklepe o podaljšanju pripora oziroma ugotovitvene sklepe, da so še podani priporni razlogi, po vsebini ni izpodbijal konkretnih razlogov sklepov, se ugotovitev izpodbijanega sklepa, da se je zagovornik pritožil zoper vse sklepe, ki se nanašajo na priporni status obtoženega, izkaže kot okoliščina, ki sama po sebi ne pomeni, da zagovornik svojo dolžnost opravlja skladno z določbo 72. člena ZKP.

6. Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj šteje, da obtoženčev zagovornik tudi po vsebini obtožencu zagotavlja učinkovito pravno pomoč, pritožbeno sodišče pritožbenih navedb obtoženega, ki uveljavlja, da mu zagovornik ne nudi učinkovite obrambe, ne more preizkusiti. Tako je ostalo dejansko stanje v izpodbijanem sklepu glede odločilnega vprašanja nepopolno ugotovljeno, upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve pritožbenega sodišča pa se utegne izkazati, da je le-to tudi zmotno ugotovljeno. Zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče bo tako o predlogu obtoženega A. A. za razrešite zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, moralo ponovno odločiti, pri tem pa bo moralo tudi po vsebini ocenjevati, ali procesna dejanja, ki jih je zagovornik opravil tekom kazenskega postopka, tudi po vsebini dosegajo standard nudenja učinkovite pravne pomoči.