Jedro

Upnik je že v predlogu za izvršbo pojasnil, da dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval, dodatno pa je glede na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor pojasnil, da dolžnik v februarju in marcu 2015 ter maju in juniju 2015 ni niti delno poravnal anuitet in da je bil tudi predhodno in v nadaljevanju vse do odstopa od pogodbe v zamudi s plačilom, kar vse izhaja tudi iz k predlogu za izvršbo priložene knjigovodske kartice prometa. S tem je upnik izkazal pogoje, ki mu omogočajo uresničitev odpoklicnega upravičenja oziroma odstop od pogodbe.

Dolžnost navedbe dejstev in predložitve dokazov, na katere opira predlog za izvršbo, na upnika preide šele v primeru obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je predložitev te dokumentacije v odgovoru na ugovor pravočasna.

Vsak dokazni predlog mora biti substanciran, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.

Skladno z načelom stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov sodišče izvršbe ne more dovoliti za več, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ni pa ovire, da je ne bi dovolilo za manj oziroma za nižje zneske, kot jih določa izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu 1. točke izreka ter v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

II. Dolžnik A. A. in upnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo v delu za izterjavo glavnice 1,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2016 do plačila in sklep o izvršbi v tem obsegu razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu je ugovor zavrnilo (1. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka, upniku pa mora v roku 8. dni povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 628,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno plačilo do plačila (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnik A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je že v ugovoru podal trditve o nezapadlosti terjatve, ki jih je še dodatno specificiral in na podlagi listinskih dokazil argumentiral v vlogi z dne 1. 12. 2017. Uveljavljal je, da mu odstopna izjava ni bila vročena, obširno pa je tako opisno kot z barvnimi oznakami opozoril na neskladja med obvestiloma o odstopu od pogodbe, ki sta bili vročeni dolžniku in porokinji, ter trdil, da je bila odstopna izjava pripravljena naknadno za potrebe tega postopka. V pritožbi dolžnik ponavlja obširne ugovorne navedbe o razlikah med obema listinama. Meni, da je stališče sodišča, da so bile take njegove navedbe neobrazložene, ker zanje ni ponudil pravno pomembnih dokazov, nesmiselno in v nasprotju z veljavno sodno prakso. Ob dejstvu, da dolžniku odstopna izjava ni bila vročena, drugih navedb v zvezi z njeno obliko in vsebino ter kakršnihkoli drugih dokaznih predlogov razen teh, ki jih je že navedel, dolžnik niti ne more podati. Meni, da se je s tem dokazno breme, ali je bila sporna izjava dejansko pripravljena kasneje za potrebe tega postopka, prevalilo na upnika tudi iz razloga, ker izjave ni priložil že k predlogu za izvršbo, temveč šele k odgovoru na dolžnikov ugovor. Sodišče je zavrnilo tudi dolžnikov ugovor, da mu izjava o odstopu ni bila vročena, z obrazložitvijo, da je na povratnici z dne 24. 8. 2016 zapisano, da naj bi se vročalo prav to obvestilo. Sodišče je tak zaključek postavilo izven trditvene podlage upnika, poleg tega pa iz vročilnice to ne izhaja, saj je na njej zapisano le, da naj bi se vročala odpoved s številko 000. Ni jasno, kaj naj bi ta številka predstavljala, vse okoliščine pa vzbujajo upravičen dvom v resničnost upnikovih trditev, da je dolžniku vročil odstopno izjavo. Sklep ne pojasni, na podlagi česa je sodišče štelo vročitev za opravljeno oziroma to pojasnjuje s protispisnimi zaključki, podanimi izven upnikove trditvene podlage. Sodišče je tako napačno zaključilo, da je upnik izkazal zapadlost terjatve. Dokazni predlog z zaslišanjem dolžnika se izkaže za utemeljenega in relevantnega, saj lahko le na ta način potrdi, da pošiljke ni prejel in da mu odstop od pogodbe ni bil vročen. Dolžnik je v ugovoru tudi uveljavljal, da upnik ni izkazal nastanka vseh terjatev, zaobseženih v kontni kartici. Sodišče je v zvezi s tem postavilo zaključek, da gre za strošek opominjanja, ki je določen v kreditni pogodbi. Na čem temelji tak zaključek, ni mogoče ugotoviti, saj iz kontne kartice ne izhaja, da bi šlo za stroške opominov, ravno tako to ni razvidno iz kreditne pogodbe, saj je strošek tam določen v fiksnem znesku, zaračunani pa so bili nižji zneski. Upnik v zvezi s tem ni podal nobenih konkretnih navedb ter za te stroške tudi ni predložil dokazil. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je v predmetni zadevi zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa SV 0 z dne 23. 12. 2008 (priloga A1 v spisu), v obliki katerega sta bili sklenjeni kreditna pogodba in pogodba o zastavi nepremičnin. Pojasnil je, da dolžnik ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, zato je po končanem opominjanju dne 22. 8. 2016 odstopil od pogodbe, to dejstvo pa je naznanil dolžniku s priporočeno poštno pošiljko. Terjatev je v predlogu tudi specificiral po višini. Priložil je notarski zapis, kreditno pogodbo in pogodbo o zastavi nepremičnin, opomin pred tožbo s povratnico, obvestilo o odstopu od pogodbe, knjigovodsko kartico prometa, obračun obresti, ZK izpis in pogodbo o potrditvi odstopa terjatve.

6. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 28. 7. 2017. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

7. Dolžnik je v ugovoru navedel, da obveznost ni zapadla v plačilo, saj upnik od pogodbe ni odstopil oziroma dolžniku ni vročil izjave o odstopu, take izjave tudi ni priložil k predlogu in je ne navaja med dokaznimi predlogi. Priložil je namreč le obvestilo o odstopu, poslano solidarnemu poroku, to pa ne more nadomestiti izjave po tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. Dolžnik je še uveljavljal, da upnik ni izkazal, da bi bil dolžnik v zamudi s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov, zato ni izkazal pogojev za odstop od pogodbe. Upnik je poleg tega zaračunaval tudi nekakšne stroške v skupni višini 56,37 EUR, ki jih dolžnik ni dolžan plačati. V dokaz svojim navedbam se je dolžnik skliceval na listine, ki jih je predložil upnik, in predlagal svoje zaslišanje.

8. V odgovoru na ugovor se je upnik skliceval na navedbe v predlogu za izvršbo in pojasnil, da je skladno z 8. členom kreditne pogodbe odstopil od pogodbe, ker dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval. Že iz k predlogu za izvršbo priložene knjigovodske kartice prometa z dne 23. 8. 2016 je razvidno, da dolžnik v februarju in marcu 2015 ter maju in juniju 2015 ni niti delno poravnal anuitet in da je bil tudi predhodno in v nadaljevanju vse do odstopa od pogodbe v zamudi s plačilom. Dolžnika je zato s priporočeno poštno pošiljko 2. 8. 2016 opomnil in pozval, da v roku 15.dni poravna zapadle neplačane obveznosti. Ker dolžnik obveznosti tudi v dodatnem roku ni plačal, mu je upnik na enak način vročil še odpoved od pogodbe z dne 22. 8. 2016, s čimer je uresničil odpoklicno pravico. Upnik je k odgovoru dodatno priložil izjavo o odstopu z dne 22. 8. 2016, naslovljeno na dolžnika. Pojasnil je še, da je stroške opominov dolžniku zaradi nerednega plačevanja zaračunaval na podlagi 3. člena kreditne pogodbe.

9. Dolžnik je v odgovoru na upnikove navedbe vztrajal, da mu upnik obvestila o odstopu od pogodbe, ki ga prilaga k odgovoru na ugovor, nikoli ni vročil in da ga je očitno pripravil naknadno za potrebe tega postopka, kar dokazuje že laična presoja in primerjava listin. Listina, poslana dolžniku, namreč nima oznake zaupno, kot jo ima dopis, poslan solidarnemu poroku, dopisa se bistveno razlikujeta po zapisu datuma, znaka in zadeve, različno so zapisani naslovi in podatki o pošiljatelju, razlikuje se tudi način navedbe podpisnikov vlog in sam podpis. Po prepričanju dolžnika so razlike posledica programskih oblikovnih sprememb prvotnega upnika, vse to pa potrjuje, da izjava o odstopu dolžniku ni bila nikoli vročena. Navedel je še, da na povratnici z dne 24. 8. 2016 ni dolžnikov podpis in da ne ve, kaj je bilo s pošiljko poslano, da bi upnik dokaz o zapadlosti moral predložiti že k predlogu za izvršbo in da knjigovodska kartica ne more biti temelj izračuna dolga. V dokaz se je dolžnik skliceval na že podane dokazne predloge, priložil pa je še kopiji obvestil o odstopu z barvno označenimi razlikami.

10. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 5. 2018 ugovoru dolžnika delno ugodilo za glavnico v višini 1,23 EUR (ta del sklepa ni predmet pritožbene obravnave), v ostalem delu, ki ga dolžnik izpodbija s pritožbo, pa je ugovor zavrnilo. Višje sodišče odločitev v tem delu sprejema kot materialnopravno pravilno.

11. Skladno z 2. točko prvega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Notarski zapis je izvršljiv, če dolžnik v njem soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo, in če je terjatev, ki izhaja iz njega, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Za dokaz zapadlosti terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadošča upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, na kar je notar stranke ob sklenitvi notarskega zapisa tudi opozoril (tretji odstavek 20.a. člena ZIZ in tretji odstavek točke Tretjič sporazuma o zavarovanju denarne terjatve).

12. Upnik je že v predlogu za izvršbo pojasnil, da dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval, dodatno pa je glede na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor pojasnil, da dolžnik v februarju in marcu 2015 ter maju in juniju 2015 ni niti delno poravnal anuitet in da je bil tudi predhodno in v nadaljevanju vse do odstopa od pogodbe v zamudi s plačilom, kar vse izhaja tudi iz k predlogu za izvršbo priložene knjigovodske kartice prometa z dne 23. 8. 2016 (priloga A7 v spisu). Ugovor, da upnik ni izkazal, da bi bil dolžnik v zamudi s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov, je tako neutemeljen, saj dolžnik ni podal nobenih dokazov za svoje trditve, da po svojih lastnih evidencah upniku ni dolgoval dveh zaporednih mesečnih obrokov, in tudi ni trdil, da bi obroke za februar, marec, maj in junij 2015 plačal. S tem je upnik po stališču sodišča prve stopnje, ki mu višje sodišče pritrjuje, izkazal pogoje, ki mu omogočajo uresničitev odpoklicnega upravičenja oziroma odstop od pogodbe, kot je to med strankama dogovorjeno v 8. členu kreditne pogodbe.

13. Ker dolžnik zapadlih obveznosti tudi v dodatnem petnajstdnevnem roku, ki mu ga je upnik postavil v zadnjem opominu pred tožbo z dne 2. 8. 2016, ni poravnal (tega ne v ugovoru ne v pritožbi niti ne trdi), je upnik svoje odpoklicno upravičenje uresničil z izjavo z dne 22. 8. 2016 (priloga A13 v spisu), ki je bila dolžniku vročena priporočeno po pošti dne 24. 8. 2016 (povratnica je bila priložena že k predlogu za izvršbo k izjavi o odstopu, ki je bila vročena porokinji B. B., priloga A5 v spisu). Dolžnik v ugovoru trdi, da izjave ni prejel oziroma da mu ni bila vročena, vendar takim navedbam ni mogoče slediti. Za svoje pavšalne trditve, da podpis na povratnici, ki izkazuje vročitev, ni njegov, namreč dolžnik ni predlagal nobenih dokazov. Neutemeljene so tudi trditve, da ne ve, kaj naj bi mu upnik s to pošiljko poslal, saj je na povratnici označeno, da gre za „odpoved 000“, pri čemer se navedena številka ujema s številko sklenjene kreditne pogodbe in pogodbe o zastavi nepremičnin, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Posledično se za neutemeljen izkaže pritožbeni očitek, da sodišče ni navedlo razlogov, na podlagi česa je štelo vročitev odstopa od pogodbe za opravljeno. Pritožbeno očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zato ni podana. Neosnovane so tudi trditve o prekoračitvi upnikove trditvene podlage, saj je upnik že v samem predlogu za izvršbo navedel, da je dolžniku priporočeno po pošti poslal prav odpoved kreditne pogodbe.

14. V zvezi s trditvami, da bi moral upnik dokaz o zapadlosti priložiti že k predlogu za izvršbo oziroma da je šele k odgovoru na ugovor priložena odpoved pogodbe predložena prepozno, višje sodišče pojasnjuje, da upniku po petem odstavku 40. člena ZIZ izvršilnega naslova s prilogami k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo dano potrdilo o izvršljivosti (v primeru notarskega zapisa torej označiti, da je terjatev zapadla). Dolžnost navedbe dejstev in predložitve dokazov, na katere opira predlog za izvršbo, na upnika preide šele v primeru obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je predložitev te dokumentacije v odgovoru na ugovor pravočasna (prim. tretji odstavek 58. člena ZIZ).

15. Dolžnik tudi uveljavlja, da je upnik obvestilo o odstopu od pogodbe v razmerju do dolžnika očitno pripravil naknadno za potrebe tega postopka, kar naj bi dokazovala že laična presoja in primerjava listin, saj listina, poslana dolžniku, nima oznake zaupno, kot jo ima dopis, poslan solidarnemu poroku, dopisa se bistveno razlikujeta po zapisu datuma, znaka in zadeve, različno so zapisani naslovi in podatki o pošiljatelju, razlikuje se tudi način navedbe podpisnikov vlog in sam podpis. Sodišče prve stopnje je te navedbe pravilno zavrnilo kot neutemeljene. Tudi višjemu sodišču zgolj deloma drugačna oblika obeh dopisov in podpisov, kot izhaja iz obeh s strani dolžnika priloženih dopisov (prilogi B2 in B3 v spisu), ne poraja nobenega dvoma v verodostojnost listine oziroma te neznatne razlike ne potrjujejo dolžnikovih ugovornih očitkov, ki jih ponavlja tudi v pritožbi.

16. V zvezi s svojimi ugovornimi navedbami je dolžnik sicer predlagal še svoje zaslišanje, vendar pa je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog pravilno zavrnilo. Vsak dokazni predlog mora namreč biti substanciran, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede zaslišanja strank in prič 236. člen ZPP v zvezi z 263. členom istega zakona, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot stranka oziroma priča, poprej navesti, o čem naj izpove. Če dokazni predlog navedbe konkretnih pravno pomembnih dejstev, o katerih naj bo stranka oziroma priča zaslišana, ne vsebuje, je tak dokazni predlog pomanjkljiv. V konkretni zadevi dolžnik ni konkretiziral, kaj pravno pomembnega v zvezi s pripravo in zatrjevanim naknadnim prirejanjem obvestila o odstopu od pogodbe ter glede vročanja obvestila o odpovedi pogodbe bi lahko izpovedal. Ker izvedba dokaza tudi ne more biti namenjena dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage, je pritožbeno vztrajanje pri zaslišanju dolžnika neutemeljeno.

17. Na podlagi vsega pojasnjenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upnik izkazal nastop pogojev za uresničitev odpoklicnega upravičenja ter vročitev izjave o odstopu od pogodbe dolžniku, zato je izkazal tudi zapadlost terjatve, ki izvira iz predloženega notarskega zapisa.

18. Dolžnik je v ugovoru nasprotoval tudi višini terjatve, in sicer je navedel, da mu je upnik neutemeljeno obračunal stroške v skupni višini 56,37 EUR. Upnik je v zvezi s tem pojasnil, da je dolžniku zaračunaval stroške pošiljanja opominov, ki imajo podlago v 3. členu kreditne pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugovor v tem delu zavrnilo z obrazložitvijo, da sta se stranki v prvem in tretjem členu notarskega zapisa kreditne pogodbe SV 0 dogovorili, da dolžnik plača upniku tudi stroške pošiljanja opominov zaradi nerednega plačevanja, strošek opomina znaša 4,17 EUR, iz knjigovodske kartice prometa pa je razvidna dinamika obračunavanja stroškov opominjanja, ki ji dolžnik obrazloženo ne nasprotuje.

19. Višje sodišče tudi v tem delu odločitev in razloge zanjo sprejema kot pravilne. V notarskem zapisu je dogovorjena dolžnikova obveznost plačevanja stroškov opominov, pri čemer je strošek izrecno določen tudi po višini. Res je sicer, kot navaja dolžnik, da je upnik zaračunaval nižje zneske (od 1,80 EUR do 3,60 EUR), vendar pa to še ne pomeni, da ni šlo za stroške opominov. Iz knjigovodske kartice je namreč razvidno, da gre za stroške, ki jih je upnik pričel obračunavati po trenutku, ko je dolžnik začel zamujati s plačili mesečnih obrokov. Skladno z načelom stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov sodišče izvršbe ne more dovoliti za več, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ni pa ovire, da je ne bi dovolilo za manj oziroma za nižje zneske, kot jih določa izvršilni naslov. Dejstva, da gre za stroške opominov, za katere upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, tako dolžnik ni uspel izpodbiti.

20. S pritožbo dolžnik izpodbija tudi odločitev o stroških iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa. Ker v tem delu ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, je višje sodišče napravilo uradni preizkus in ugotovilo, da je odločitev skladna z 38. členom ZIZ, po višini pa so bili stroški pravilno odmerjeni po Odvetniški tarifi.

21. Glede na vse navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu 1. točke izreka ter v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).