Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaznamba izvršljivosti terjatve je v 245. členu ZIZ predpisana kot kumulativni pogoj za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje v postopku ponovnega odločanja predlog upnika za izvršbo zavrnilo.
2. Proti temu sklepu se upnik pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da je upnik uspel vknjižiti prisilno hipoteko v okviru izvršilnega postopka s sklepom o izvršbi Ig 97/00040 z dne 30. 6. 1997. V postopku izvršbe tudi ni bilo nobene potrebe za zaznambo neposredne izvršljivosti, saj je ta samoumevna, ker gre pač za izvršbo na nepremičnine, katere del je tudi vknjižba prisilne hipoteke. Meni, da se sodišče neupravičeno sklicuje na pomanjkanje pogojev neposredne izvršljivosti, ki pri prisilni izvršbi sploh ni potreben, saj ne gre za poslovno pridobitev hipoteke, temveč za sodni postopek izvršbe, kjer se po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izvršljivost hipoteke, takšna kot je vpisana, realizira z rubežem, cenitvijo in prodajo nepremičnine. Upnik je tudi zbegan glede ravnanja sodišča, katero mu je pojasnjevalo, da je zadeva pod Ig 97/00040 zaključena ter ga napotilo, da vloži nov predlog, hkrati pa sodišče v postopku In 1/2013 ne želi odločiti o ničemer več, kljub dejstvu, da ima upnik na nepremičninah, ki so navedene v predlogu, vknjiženo hipoteko. Upnik tudi ne ve, zakaj ga sodišča vseskozi opozarja na hipotekarno tožbo, čeprav ima na nepremičninah, kot kaže, aktivno izvršbo, kjer ne potrebuje zaznambe neposredne izvršljivosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zastavno pravico na nepremičnini v postopku zavarovanja urejajo določbe 242. do 245. člena ZIZ. Učinek le-te je predpisan v 245. členu ZIZ.(1) Po citirani določbi imata vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve(2) za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje.
5. Nesporno v obravnavani zadevi je, da je dolžnik postal lastnik nepremičnin, na katere upnik predlaga izvršbo, za tem, ko je bila v korist upnika na predmetnih nepremičninah vpisana zastavna pravica. Kljub temu, da je dolžnik postal lastnik nepremičnin pozneje, kot je upnik na predmetnih nepremičninah pridobil zastavno pravico, pa mu to v konkretnem primeru ne daje podlage za izvršbo proti dolžniku, kot novemu lastniku zastavljene nepremičnine.
6. Čeprav je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah pred sodiščem, in sicer postopku zavarovanja, in ne v postopku izvršbe, kot to napačno zatrjuje pritožba ter posledično napačno utemeljuje učinke pridobljene zastavne pravice, mu ta ne omogoča izvršbe proti novemu pridobitelju nepremičnin. Kot je razvidno iz spisa Ig 97/00040, je upnik v predlogu, ki ga je napačno poimenoval predlog za izvršbo, namesto predlog za zavarovanje (saj je v njem predlagal vknjižbo zastavne pravice v zavarovanje svoje terjatve in ne izvršbo), predlagal zavarovanje svoje terjatve na nepremičninah zgolj z vknjižbo zastavne pravice (list. št. 1 - 2 predloga v spisu Ig 97/00040) in ne tudi z zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve. Sodišče, ki je na predlog upnika v celoti vezano (2. člen ZIZ), je s sklepom z dne 30. 6. 1997 predlogu sledilo in dovolilo zavarovanje le z vknjižbo zastavne pravice. Posledično tej odločitvi je tudi zemljiškoknjižno sodišče pri predmetnih nepremičninah vknjižilo zastavno pravico za zavarovanje upnikove terjatve.
7. Ker je zaznamba izvršljivosti terjatve v 245. členu ZIZ predpisana kot kumulativni pogoj za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine, ki v obravnavanem primeru glede na podatke spisa Ig 97/00040 in izpiska iz zemljiške knjige, ni izkazan, je prvostopenjsko sodišče predlog upnika za dovolitev izvršbe zoper dolžnika kot novega pridobitelja nepremičnine, na kateri ima upnik vknjiženo zastavno pravico za svojo terjatev, utemeljeno zavrnilo.
8. Nerelevantne so pritožbene navedbe o posledicah postopka prisilne izvršbe in v okviru le-tega posledicah vknjižene zastavne pravice. Upnik ni pridobil zastavne pravice v postopku izvršbe, kjer drugače kot v postopku zavarovanja upnik zastavno pravico pridobi že z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (drugi odstavek 170. člena ZIZ) in ima le ta enake učinke kot vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve v postopku zavarovanja (245. člen ZIZ).
9. Upnik je v postopku Ig 97/00040 predlagal le zavarovanje z zastavno pravico na predmetni nepremičnini (ne pa tudi zaznambe izvršljivosti terjatve) in postopek je bil z dovolitvijo predlaganega zavarovanja zaključen. Ker zahtevani kumulativni pogoj - zaznamba izvršljivosti terjatve iz 245. člena ZIZ ob vložitvi predloga za izvršbo tako ni izkazan, za izvršbo zoper novega pridobitelja nepremičnine ni podlage. Vknjižena hipoteka upniku omogoča le, da v pravdnem postopku od lastnika nepremičnine zahteva poplačilo terjatve iz predmetne nepremičnine, ne daje pa mu podlage za izvršbo zoper tega realnega dolžnika.
10. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnik ni priglasil. .
Op. št. (1) : Enako določa 251. člen Zakona o izvršilnem postopku - ZIP, katerega določbe so veljale v času izdaje sklepa Ig 97/00040. Op. št. (2) : Po drugem odstavku 244. člena ZIZ je treba pri vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica. Enako predpisuje 249. člen ZIP, veljaven v časi izdaje sklepa Ig 97/00040.