Jedro

Če sodišče med kazenskim postopkom ne izloči obvestil iz 3. odstavka 83. člena ZKP, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, pod pogojem, da nanje ni oprlo odločbe oziroma sodbe. Ali je to dejstvo vplivalo na odločitev o stvari sami in s tem na zakonitost sodne odločbe, se presoja glede na vsebino obvestila, ki ni bilo izločeno in glede na izvedene dokaze, na katere se opira sodna odločba.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. S.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 100.000 SIT povprečnine.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 6.6.2002 je bil obs. S.K. spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ. Po 50. členu istega zakonika mu je bila izrečena pogojna obsodba, v njej pa določena kazen tri mesece zapora in preizkusna doba enega leta. Po 2. odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bil oškodovanec s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo. V skladu s 1. odstavkom 95. člena ZKP je bilo odločeno, da je obsojenec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati 150.000 SIT povprečnine. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 3.10.2002 zavrnilo pritožbi obsojenca ter njegovega zagovornika kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa naložilo v plačilo 60.000 SIT povprečnine.

Obsojenčev zagovornik, odvetnik J.Š. iz M.S., je dne 24.12.2002 vložil zoper navedeno pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga po 3. točki 1. odstavka 420. člena v zvezi s 83. členom ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 6.6.2002 in sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 3.10.2002 razveljavi.

Vrhovna državna tožilka B.b. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP meni, da je zahteva utemeljena. Zagovornik uveljavlja kršitev pravice do nepristranskega sojenja, ki jo zagotavlja Ustava v 23. členu. Izjava obdolženca policiji se v spisu še vedno nahaja in ni bila izločena, kot to zahteva 83. člen ZKP. Glede na to, da se je imel razpravljajoči sodnik možnost seznaniti z izjavo obdolženca, dano policiji v predkazenskem postopku, je to v neskladju z zahtevo po nepristranskem sojenju, ki je določena v 23. členu Ustave.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče postopalo v nasprotju z določbami 83. člena ZKP, ker je tekom kazenskega postopka ostal v spisu uradni zaznamek, iz katerega izhajajo obvestila, ki jih je dal obsojenec v svojstvu osumljenca organom za notranje zadeve. Obramba obsojenca je slonela na dejstvih in okoliščinah, zapisanih v obvestilih, ki so jih v pisni obliki predložili organi za notranje zadeve. S tem ko je bila obramba zastavljena od vsega začetka enako, je bila dana državnemu tožilcu in sodišču možnost predvideti vse postopke in način obrambe obsojenca in zato navedeni zapis v uradnem zaznamku po vložitvi obtožnice ne bi smel ostati v spisu in bi ga preiskovalni sodnik moral izločiti.

Po določbi 3. odstavka 83. člena ZKP izloči preiskovalni sodnik, ko je končana preiskava, kot tudi v primerih, ko da soglasje, da se sme obtožnica vložiti brez preiskave ali ko državni tožilec vloži obtožnico brez preiskave, med drugim tudi obvestila, ki jih je dal po 148. členu ZKP organom za notranje zadeve obdolženec. Po 5. odstavku istega člena se sodna odločba ne sme opreti na obvestila, ki bi morala biti po navedeni določbi izločena iz spisov. Navedena obvestila sicer niso pridobljena nezakonito, vendar jih ni mogoče uporabiti kot dokaz, na katerega bi bilo mogoče opreti sodno odločbo. Namen določbe 3. odstavka 83. člena ZKP, ki zapoveduje preiskovalnemu sodniku navedeno postopanje, je v preprečitvi vpliva podatkov, pridobljenih ne neformalen način v predkazenskem postopku, na končno odločitev sodišča. Toda če sodišče med kazenskim postopkom ne izloči takšnih obvestil, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, pod pogojem, da nanje ni oprlo odločbe oziroma sodbe. Glede na vsebino obvestila, ki ni bilo izločeno in glede na izvedene dokaze, na katere se opira sodna odločba, se presoja, ali je to dejstvo vplivalo na odločitev o stvari sami in s tem na zakonitost sodne odločbe.

V obravnavani zadevi uradni zaznamek o zbranih obvestilih osumljenca z dne 7.12.1998 Policijske postaje L. ob vložitvi obtožnice ni bil izločen iz kazenskega spisa. Tega sodišče prve stopnje ni storilo niti po končanem dokaznem postopku (3. odstavek 340. člena ZKP) in tudi sodišče druge stopnje ni postopalo v skladu z določbo 5. odstavka 377. člena ZKP. Zato je treba pritrditi vložniku zahteve, da je sodišče kršilo določbe 3. odstavka 83. člena ZKP. Toda to kršitev je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče upoštevati samo, če je vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).

Ugotovitve in zaključke glede odločilnih dejstev, ki zadevajo obsojencu očitano kaznivo dejanje, je sodišče oprlo na izpovedbe ošk. I.H., njegovega sina K.H., R.H. in A.H. ter na mnenji izvedencev medicinske stroke dr. I.S. in dr. A.N. Izključno na podlagi teh dokazov je ugotovilo, da je obsojenec s svojim ravnanjem povzročil oškodovancu lahko telesno poškodbo. Iz tega sledi, da sodišče odločilna dejstva ni utemeljevalo s podatki, ki jih vsebujejo obsojenčeva policiji dana obvestila. Po drugi strani tudi ni mogoče sklepati na pristranskost sodišča in s tem na možnost vplivanja na odločitev s sprejeto pravnomočno sodbo samo zato, ker navedena obvestila niso bila izločena iz spisa. Posebej še, ker se vsebina obvestil, ki jih je policiji dal obsojenec v zvezi z inkriminiranim dogodkom in iz katerih je razviden odnos do njegovega ravnanja, ne razlikuje od zagovora, danega med izvedbo kazenskega postopka. Sicer pa vložnik zahteve ne navaja določno, katera v obvestilih navedena dejstva, so tako vplivala na sodišče, da je o zadevi odločalo pristransko. Obramba iz tega razloga med kazenskim postopkom tudi ni predlagala izločitve sodnikov. Pri tem niso sprejemljivi razlogi, s katerimi zahteva za varstvo zakonitosti utemeljuje vpliv kršitve določbe 3. odstavka 83. člena ZKP na obsojenčevo obrambo. Že zato ne, ker ne pojasni, iz katerih razlogov naj bi obsojenčev položaj v razmerju do nasprotne strani bil glede obrambnih možnosti slabši zgolj zaradi tega, ker sta državni tožilec in sodišče bila seznanjena z vsebino obvestil, iz katerih je bil razviden njegov odklonilen odnos do očitanega mu dejanja in ki je ostal nespremenjen do pravnomočno končanega kazenskega postopka.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo zagovornika obs. S.K. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbah 98. a člena in 1. odstavka 95. člena ZKP. Višina povprečnine je odmerjena ob upoštevanju trajanja in zamotanosti postopka ter premoženjskih razmer obsojenca, ki so razvidne iz podatkov spisa (3. odstavek 92. člena ZKP).