Jedro

Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja, niti ga pozivati k dopolnitvi njegovih navedb.

Z navajanjem razlogov, ki naj bi pomenili, da izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev (...) ter prilaganjem izpolnjenega Obrazca, je predlagateljica v pritožbi prepozna. Dejstvo, da je bil njen predlog zavržen, vsebinsko presojo takšnih razlogov onemogoča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi.

2. Zoper takšno odločitev se, brez navedbe pritožbenih razlogov, pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma odpravi in dolžnika oprosti plačila celotne sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. (Delna) oprostitev plačila sodne takse je izjema od splošne ureditve v kateri morajo stranke za to, da dosežejo sodno varstvo, plačati sodno takso. Do navedene izjeme so lahko upravičene le, če izpolnjujejo pogoje za to - torej, če je njihovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da jim plačila takse ne omogoča, brez da bi se pri tem ogrozilo izvajanje njihove dejavnosti. Da je navedeni pogoj izpolnjen, morajo jasno in obrazloženo trditi (in izkazati) stranke, ki takšen predlog podajo (7. in 212. člen ZPP v zvezi z 12. členom ZST-1. Le če sodišče dvomi v resničnost njihovih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov (četrti odstavek 12. člena ZST-1). To pa nikakor ne pomeni, da bi moralo samo iskati podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče predlogu ugoditi. Prav nasprotno. Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja, niti ga pozivati k dopolnitvi njegovih navedb.1 Zato je neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da so podatki, ki jih zahteva od nje sodišče, javno dostopni.

5. Tožena stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in po pozivu sodišča ni (pravočasno) podala nobenih trditev in podatkov, niti predložila kakšnih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, zato pritožbeno sodišče sprejema odločitev in obrazložitev prvega sodišča, ki je jasna in prepričljiva. Z navajanjem razlogov, ki naj bi pomenili, da izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev (...) ter prilaga izpolnjen Obrazec, je v pritožbi prepozna. Dejstvo, da je bil njen predlog zavržen, vsebinsko presojo takšnih razlogov onemogoča. 6. Pavšalen je pritožbeni očitek, da je tožena stranka sodišču že večkrat posredovala potrebne podatke za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Tožena stranka ni dokazala, da je zahtevane podatke posredovala sodišču, tudi sicer pa je sodišče druge stopnje z vpogledom v spis preverilo, da je takšno pritožbeno navajanje neresnično.

7. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), se pritožba kot neutemeljena zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tako tudi VSL v sklepu I Cpg 1411/2015.