Jedro

Ker zemljiškoknjižno dovolilo govori o razpolagi glede stanovanja, zemljiškoknjižno stanje pa izkazuje razdelitev na solastninske deleže, vpis pred izvedbo postopka po ZVEtL ni mogoč.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi izpodbijani sklep.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižni referent je v tej zadevi zavrnil predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah: parc. št. 3293, vl. št. 2236 k.o. T. in pri parc. št. 3294, vl. št. 475 k.o. T. Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice proti navedenemu sklepu in tega potrdilo.

Proti sklepu vlaga pritožbo predlagateljica ter uveljavlja vse z zakonom predvidene pritožbene razloge. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da bo vpis dovoljen. Sodišču očita, da v sklepu ni navedlo, kateri od zakonskih pogojev, ki jih določa ZZK-1(1) ni bil izpolnjen. Predlagateljici tako ni znan zakonski razlog, na katerega se opira zavrnitev vpisa in tudi zavrnitev ugovora. Meni, da je v zvezi s tem podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP(2). Poudarja, da je pri zaporedni številki 13 pri zemljiškoknjižnem vložku 475 k.o. T. posebej vpisano tudi stanovanje v izmeri 71,13 m2 v pritličju. Prav to stanovanje pa je bilo predmet kupoprodajne pogodbe z dne 16.12.1998. Predlagateljica je torej kupila prav to stanovanje, ki je navedeno v navedenem vpisu zemljiške knjige. Ne vidi nobenega razloga, da se torej pri tem stanovanju ne bi mogla vpisati lastninska pravica na predlagateljico.

Glede zavrnitve vpisa pri nepremičnini parc. št. 3293 v vl. št. 2236 k.o. T. pa pritožnica navaja, da na samo vknjižbo deleža predlagateljice okoliščina koliko prodajalcev nastopa v kupoprodajni pogodbi nič ne vpliva. Vsak solastnik lahko sam razpolaga s svojim solastniškim deležem. Z zemljiškoknjižnim dovolilom v prodajni pogodbi je bila s strani prodajalcev dovoljena vknjižba do 11/100. V takšnem deležu bi morala biti predlagateljica vknjižena, deleži prodajalcev pa za ta skupni delež zmanjšani, enako za vse.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, čeravno v razlogih ni navedena tudi zakonska podlaga, ki utemeljuje zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga. Je pa opisno navedeno, kaj predstavlja razlog zavrnitve. In ta razlog zavrnitve ustreza zakonski podlagi. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep lahko preizkusilo ter uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka torej ni podana.

Zakonska ovira, ki je podana, je uzakonjena v 150. členu ZZK-1. Gre za problem dovoljenosti vpisa po stanju zemljiške knjige. Pravilo določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil opis. To pa pomeni, da se morata stanje zemljiške knjige in stanje zemljiškoknjižnega dovolila skladati tako glede subjektov kot glede objekta pravice.(3) Če te skladnosti ni, potem vpis po 3. točki 1. odstavka 148. člena ZZK-1 ni dovoljen.

Prav ta pomanjkljivost je podana v obravnavani zadevi. Glede podlage za vknjižbo stanovanja zemljiškoknjižno stanje izkazuje vpis solastninskega deleža prodajalcev po pogodbi in izstaviteljev zemljiškoknjižnega dovolila (glej točko 15 v B listu zemljiške knjige). Predlagateljica pa predlaga vpis etažne lastnine na stanovanju, ki je le del enovite celote, razdeljene na idealne solastninske deleže šestih subjektov. Res je, da je pod točko 13 to stanovanje opisano. Vendar je to le opis, samo stanovanje pa predstavlja del enovite in zemljiškoknjižno nerazdeljene celote. Torej objekta, na katerem so mogoči po sedanjem stanju zemljiške knjige le solastninski deleži. Zahtevane skladnosti tu torej ni iz navedenega razloga.

V zvezi s pravnim položajem predlagateljice pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje. Predlagateljica več kot očitno izkazuje položaj pridobiteljice posameznega dela stavbe (3. člen ZVEtL(4)). Ni pa predlagateljica lastnica ter lastninske pravice zaradi stanja zemljiške knjige ne more vpisati in tako pridobiti. Ne gre za osamljen primer. Prav takšnim težavam pa je namenjen postopek po ZVEtL. Če se bo predlagateljica želela vknjižiti na tem stanovanju, bo pred tem morala opraviti postopek po navedenem zakonu.

Glede predlagane vknjižbe lastninske pravice v deležu 11/100 pri nepremičnini 3293, vl. št. 2236 k.o. T. pa je podlaga zavrnitve prav tako podana v 3. točki 1. odstavka 148. člena ZZK-1. Le da tokrat ne manjka le skladnost glede objekta pravice, marveč tudi glede subjekta pravice. Vsak solastnik namreč samostojno razpolaga s svojim idealnim solastninskim deležem. To pojasnjuje tudi sama pritožnica. Listina, ki je podlaga za vpis v zemljiškoknjižnem dovolilu takšne razpolage ne vsebuje. V zemljiškoknjižnem dovolilu je namreč dovoljen vpis 11/100 v korist predlagateljice. Takšno zemljiškoknjižno dovolilo pa bi bilo ustrezno le, če bi bili odsvojitelji skupni lastniki. Zemljiškoknjižno stanje pravi drugače – namreč da gre za solastnike. V tem primeru torej prav tako ni skladnosti med zemljiškoknjižnim dovolilom in zemljiškoknjižnim stanjem, saj ni jasno, kolikšen solastninski delež, katera oseba prenaša na predlagateljico. Razlaga, po kateri vsak solastnik prenaša enak delež je le ena izmed dveh mogočih razlag. Druga razlaga pa bi bila, da vsakdo prenaša delež, ki je sorazmeren velikosti njegovega solastninskega deleža. Na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep, ki ni obremenjen z nobeno napako, na katero je treba paziti po uradni dolžnosti, potrdilo.

(1) Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 58/2003).

Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007 – Uradni list RS št. 45/2008).

Edina izjema je podana, ko gre za večkratne izvenknjižne prenose, kjer je potem dopusten preskok vpisa. Vendar v obravnavanem zadevi problem ne tiči v tem vprašanju.

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča stavbi (Uradni list RS št. 45/2008).