Jedro

Če tožeča stranka tožbi ne priloži dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo, lahko tožbo ustrezno dopolni tako, da sodno takso plača po vložitvi tožbe ter v roku za dopolnitev predloži dokazilo o plačilu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo tožbo, vloženo dne 13.7.2004, za umaknjeno, ker tožeča stranka ni predložila dokazila, da je sodno takso za tožbo plačala že ob vložitvi tožbe.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe in da je možno podaljšati zgolj rok za predložitev potrdila o plačilu sodne takse, da pa to ne pomeni podaljšanja roka za plačilo sodne takse. Sodišče si prestrogo razlaga določilo 108. člena ZPP, saj ni nikjer navedeno, da mora tožeča stranka na poziv sodišča predložiti potrdilo, da je bila sodna taksa plačana že ob vložitvi tožbe, ampak potrdilo, da je sodna taksa plačana. ZPP v 180. členu določa, da se s tožbo, ki ne vsebuje potrdila o plačilu sodne takse, ravna kot z nepopolno vlogo. To pa pomeni, da se tožečo stranko pozove k predložitvi potrdila o plačilu sodne takse. Tožba je tako popolna tudi, če tožeča stranka sama naknadno pošlje potrdilo o plačilu sodne takse, ki je plačana po vložitvi tožbe, saj se s plačilom sodne takse in predložitvijo potrdila ta pomanjkljivost oz. nepopolnost sanira.

Pritožba je utemeljena.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko tožeča stranka v skladu z določbo 105. a člena ZPP tožbo dopolni le tako, da predloži dokazilo, da je plačala sodno takso za tožbo ob vložitvi tožbe, da pa ji zakon ne daje možnosti plačati sodne takse še po pozivu sodišča. ZPP v drugem odstavku 105. a člena namreč določa, da če tožbi (in drugim vlogam, ki so izrecno navedene v prvem odstavku 105. a člena ZPP) ni predloženo dokazilo o plačilu sodne takse, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s tako vlogo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena. Že na podlagi gramatikalne razlage določbe drugega odstavka 105. a člena ZPP je zaključiti, da tožeča stranka izpolni svojo obveznost dopolniti tožbo, če predloži dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo v roku za dopolnitev (čeprav sodno takso plača po vložitvi tožbe). ZPP namreč ne določa, da mora tožeča stranka predložiti dokazilo, da je bila sodna taksa plačana že ob vložitvi tožbe, kar pa je tudi v skladu z določbo 4. odstavka 26. člena Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST), ki določa, da sodišče v primeru, če prejme po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso. ZST torej daje stranki možnost, da sodno takso plača še po opominu.

Napačno pa si sodišče prve stopnje razlaga namen spremembe 4. odstavka 180. člena ZPP. Četrti odstavek 180. člena ZPP je pred novelo ZPP-A določal, da se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Po takratni določbi četrtega odstavka

180. člena ZPP je torej tožeča stranka izpolnila svojo obveznost, če je sodno takso za tožbo po pozivu sodišča plačala, ne da bi o tem sodišču predložila kakršno koli dokazilo. Ker pa sodišča o plačilih sodne takse ne vodijo posebne evidence, sodišča niso mogla preverjati, ali je tožeča stranka svojo obveznost v roku izpolnila.

Novela ZPP-A je zato to določbo spremenila tako, da se je tožba, ki ji ni bilo predloženo dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, štela kot nepopolna vloga. Od tožeče stranke se je zato zahtevalo predložitev dokazila o plačilu sodne takse (enako kot v določbi 105. a člena ZPP), sicer se je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Novela ZPP-B pa je to določbo kot nepotrebno črtala, ker je le to urejeno v celoti z novo določbo v 105. a členu, ki velja tudi glede drugih vlog, ki so izrecno navedene v prvem odstavku 105. a člena ZPP. Namen novele ZPP-A, ki je spremenila 4. odstavek 180. člena ZPP, je bil torej v tem, da je stranki poleg obveznosti plačila sodne takse za tožbo naložila še obveznost predložiti dokazilo o plačilu sodne takse, s čimer se je olajšalo delo sodišč, ne pa, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, da mora stranka plačati sodno takso že ob vložitvi vloge brez možnosti naknadnega plačila po pozivu sodišča. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka plačala sodno takso za tožbo dne 2.8.2004, to je po vložitvi tožbe. Iz podatkov v spisu pa je razvidno, da je tožeča stranka poslala potrdilo o plačilu sodne takse za tožbo 3.8.2004 priporočeno po pošti, torej v roku, določenim s sklepom z dne 14.7.2004. Ker je tožeča stranka pravočasno predložila dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo, sodišče prve stopnje pa je v nasprotju z določbo drugega odstavka 105. a člena ZPP štelo tožbo za umaknjeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člen ZPP).