Up-288/04 - 7

23. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 75/2003 z dne 3. 2. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišče št. Psp 109/2001 z dne 5. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Komisija za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji (v nadaljevanju Komisija) je odločila, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/11 in nasl. – v nadaljevanju ZPPPAI), ker družba C., v kateri je bil pritožnik zaposlen, ni ukinila azbestne proizvodnje in je tudi ni prestrukturirala v neazbestno. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju DSS) je odločbo Komisije razveljavilo in ugotovilo, da pritožnik izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine na podlagi ZPPPAI. Višje delovno in socialno sodišče (v nadaljevanju VDSS) je sodbo DSS spremenilo tako, da je zahtevek na razveljavitev odločbe Komisije in zahtevek, da se ugotovi, da pritožnik izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi ZPPPAI, zavrnilo. Ugotovilo je, da pritožnik v času izdaje dokončne odločbe Komisije še ni bil brezposelna oseba in da tudi ni bil izpolnjen pogoj, da mu s prekvalifikacijo v roku enega leta ni mogoče zagotoviti njegovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo, ker se je strinjalo z stališči VDSS.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. Navaja, da je Komisija priznavala pravico do upokojitve po ZPPPAI delavcem drugih podjetij (npr. TVT Č. Č. iz V.), ki so v manjši meri delali z azbestnimi izdelki kot pritožnik. Stališče VDSS, da pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi 8. člena ZPPPAI lahko uveljavljajo le tisti, ki jim je delovno razmerje že prenehalo, naj bi bilo v neskladju s stališčem Komisije, po katerem to pravico lahko uveljavljajo tisti, katerih delo se ukinja, vendar še imajo status delavca. Navaja, da je takšna razlaga VDSS in Vrhovnega sodišča ZPPPAI preozka. Zatrjuje, da je izpolnjeval vse pogoje po 8. členu ZPPPAI in enake pogoje kot drugi primerljivi delavci npr. v podjetju TVT Č. Č. Vendar pa sta Komisija in VDSS v njegovem primeru odločila drugače in zato pred zakonom ni bil enak kot drugi delavci, ki so pridobili pravico do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji na podlagi ZPPPAI.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz navedb ustavne pritožbe izhaja, da se pritožnik ne strinja z stališčem VDSS in Vrhovnega sodišča, da ni izpolnjeval pogojev, ker mu v času izdaje odločbe Komisije delovno razmerje še ni prenehalo. S tem naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Vendar zgolj dejstvo, da sta sodišči v obravnavani zadevi zavzeli drugačno pravno stališče, kot ga imata Komisija in DSS, še ne pomeni kršitve omenjene ustavne pravice. Za kršitev te pravice bi šlo, če bi bilo v izpodbijani sodbi zavzeto pravno stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno, česar pa pritožnik v konkretnem primeru ni izkazal. Sodišči sta namreč razumno obrazložili, zakaj sta šteli, da pritožnik ne izpolnjuje pogoja iz 8. člena ZPPPAI, svojo odločitev pa sta oprli na predpise o delovnih razmerjih.

5.Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, izhaja tudi zahteva, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od enotne in uveljavljene sodne prakse. Za kršitev omenjene človekove pravice gre, če sta izpolnjena oba pogoja. Pritožnik pa ni izkazal nobenega. Sklicuje se na odločbo Komisije, s katero je pravica do upokojitve po ZPPPAI priznana delavcu, ki je bil zaposlen v družbi TVT Tirna vozila. Vendar je očitek o odstopu od ustaljene sodne prakse mogoče utemeljevati le z drugačnimi odločitvami sodišč višje ali vsaj enake stopnje, ne pa z odločitvami drugih državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil. Pritožnik bi zato moral izkazati, da je Vrhovno sodišče, ki je na zadnji stopnji odločilo o njegovi zadevi, v enakih primerih odločalo drugače. Tega pa niti ne zatrjuje.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan