Jedro

Prodajalec, ki je že pričel odpravljati napake, ne more uspešno uveljavljati ugovora, da so kupčeve pravice za uveljavljanje zahtevka zaradi poteka enoletnega roka ugasnile, ker pomeni uveljavljanje takega ugovora kršitev načela prepovedi zlorabe pravic, ki pa je eno temeljnih načel obligacijskih razmerij.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 4.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.1.1994 dalje do plačila, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in je naložilo toženi stranki, da je dolžna odpraviti v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe v stanovanju tožnikov v B., v hiši G. ulica 22 vse napake in pomanjkljivosti, kot so razvidne iz izreka izpodbijane sodbe. Obenem je toženi stranki naložilo tudi, da je dolžna povrniti tožnikoma pravdne stroške v znesku 73.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je zoper takšno sodbo vložila pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse v zakonu predvidene pritožbene razloge.

Poudarja, da se s sodbo in z njenimi razlogi ne strinja, da je izjava tožene stranke, da naj se kot osnova za ugotovitev napak in način odprave vzame izvedeniško poročilo sodne izvedenke L. B., le posledica ugotovitve, da določene napake na stanovanju tožnikov obstajajo, kar pa še ne pomeni, da jih je tožena stranka pripravljena tudi sanirati glede na to, da so pravice kupca v zvezi z zahtevo po odpravi napak ugasnile. Tožena stranka se pri tem sklicuje na določbo 500. člena ZOR. Poudarja še, da izjave tožene stranke na naroku dne 13.5.1993 niso pripoznave tožbenega zahtevka, saj pripoznava nekaterih napak še ne pomeni pripoznave zahtevka, če ta ni materialnopravno utemeljen. Tožena stranka predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ali pa jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Tožnika sta na pritožbo tožene stranke odgovorila. V njej obrazlagata svoje stališče, prilagata pismo pooblaščenke tožene stranke z dne 9.6.1993, iz katerega izhaja, da je tožena stranka pripravljena povrniti tožnikoma pravdne stroške v celoti, hkrati s stroški po predračunu za opravo sanacije - odpravo pomanjkljivosti po tožbenem zahtevku v celoti, kar dodatno dokazuje dejstvo, da je tožena stranka svoj dolg do tožnikov v smislu odprave pomanjkljivosti v celoti pripoznala ter gre očigledno z vložitvijo pritožbe le za zavlačevanje postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi zadeve je prišlo pritožbeno sodišče do prepričanja, da tožena stranka vse pritožbene razloge uveljavlja neutemeljeno.

Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka prvo sodišče v postopku in v sodbi ni zagrešilo, dejansko stanje je dovolj in pravilno raziskalo in na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Izjava tožene stranke na naroku dne 13.5.1993 je jasna in ne dopušča dilem. Tožena stranka je izrecno navajala, da je pripravljena odpraviti na stanovanju tožnikov napake v skladu z izvedeniškim mnenjem izvedenke L. B. z dne 20.11.1992. Taka povsem jasna izjava tožene stranke nedvomno pomeni priznanje dejstev, ki pa utemeljujejo tožbeni zahtevek tožnikov. Protispisne so zato zdaj navedbe tožene stranke v pritožbi, da izjava tožene stranke ne pomeni, da je tožena stranka tudi pripravljena ugotovljene napake sanirati. Pri tem se tožena stranka sklicuje na določbo 500. člena ZOR, vendar pritožbeno sodišče meni, da neutemeljeno. Že v odgovoru na tožbo je tožena stranka izrecno zapisala, da je tožena stranka napake odpravljala in te ugotovitve je prvo sodišče povzelo v sodbi v navedbah odgovora na tožbo. Tožena stranka je torej nedvomno grajane napake in pomanjkljivosti v stanovanju tožnikov že odpravljala, saj to izhaja iz njenih lastnih navedb v postopku. Pri takem položaju pa so za odločitev v prid stališču tožene stranke neupoštevne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče ugotavljati, kdaj sta tožnika napake, ki so že ob vselitvi obstajale, grajala in nadalje ali so pravice tožnikov kot kupcev sploh še varovane oz. ali niso morda ugasnile.

Ker je torej tožena stranka napake in pomanjkljivosti že odpravljala, se zdaj ne more uspešno sklicevati, da sta tožnika zaradi poteka enoletnega roka od dneva, ko sta toženo stranko obvestila o teh napakah in pomanjkljivostih, izgubila pravico uveljavljati napram toženi stranki zahtevek za odpravo teh napak, kajti stališče, ki ga ponuja tožena stranka, bi pomenilo kršitev načela prepovedi zlorabe pravic (13. čl. ZOR), ki pa predstavlja eno temeljnih načel obligacijskih razmerij. Tožnika torej imata pravico do zahtevka kot ga postavljata v tožbi in zahtevek je utemeljen, glede na izrecno izjavo tožene stranke, ki kot je bilo že rečeno, predstavlja potrditev dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek tožnikov. Tudi sicer pa ni pomislekov, da je tožbeni zahtevek, glede na jasno izvedeniško mnenje izvedenke L. B., utemeljen.

Po obrazloženem so torej vse pritožbene navedbe tožene stranke neutemeljene in neutemeljena je s tem pritožba v celoti. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (368. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP.