Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe prvega in drugega odstavka 66. člena SPZ v zvezi z upravičenji pravdnih strank kot solastnikov nepremičnine, sestavljene iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe prvega in drugega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) v zvezi z upravičenji pravdnih strank kot solastnikov nepremičnine, sestavljene iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom dopustilo spremembo tožbe, razsodilo, da je toženka dolžna vsaki tožnici plačati 4.081,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2007 do plačila, in zavrnilo višji tožbeni zahtevek vsake od tožnic za plačilo 24.623,70 EUR. Z dopolnilno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo še preostali del obrestnega zahtevka. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama strank zoper sodbo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje in ju spremenilo tako, da je toženka dolžna vsaki od tožnic izplačati 344,65 EUR in 3.479,04 EUR (12 x 145,06 EUR in 12 x 144,86 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega zneska po 145,06 EUR od dneva zapadlosti, začenši od 1. 2. 2006 do plačila, in od vsakega zneska po 144,86 EUR od dneva zapadlosti, začenši od 1. 2. 2007 do plačila, ter v presežku spremenjenega dela sodbe in dopolnilne sodbe sodišča prve stopnje tožbo zavrnilo.

2. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: (1) vprašanja uporabe prvega in drugega odstavka 66. člena SPZ v zvezi z upravičenji pravdnih strank kot solastnikov nepremičnine, sestavljene iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in (2) vprašanja kršitve postopka iz 15. točke drugega odstavka 339 člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine A117 v prilogi vloge tožnic, P 4222/2005 z dne 16. 4. 2012 (list. št. 656), in med samimi temi listinami. Navaja, da o prvem vprašanju še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, praksa višjih sodišč pa je neenotna. Trdi, da je treba določilo drugega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi s prvim odstavkom istega člena SPZ razumeti tako, da se v primeru solastne stvari, ki je sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je mogoča izključna uporaba, plodovi dela stvari, ki je v izključni uporabi dobrovernega lastniškega posestnika, ne delijo ne glede na to, da med njimi ni sporazuma ali sodne odločbe. Podrejeno se zavzema za razlago, da imajo pri nerazdeljeni nepremičnini, solastniki pravico do delitve plodov v skladu z njihovimi idealnimi deleži na celotni nepremičnini, ne pa do delitve plodov posameznih konkretnih delov nerazdeljene stvari. V zvezi s tem se sklicujejo na najemnino, kot jo za oddajanje drugih prostorov v isti stavbi pobirata tožnici in priznavata v svojih obračunih. V utemeljitev drugega vprašanja navaja, da ji je v izpodbijani sodbi naloženo plačilo pritožbeno sodišče določilo na podlagi končnega obračuna (A117), ki sta ga pripravili tožnici, in pojasnil v njuni spremljajoči vlogi. Meni, da sta tožnici s tem obračunom in navedbami zmanjšali svojo terjatev zoper toženko. Izpodbijani sodbi očita, da navedenega zmanjšanja na podlagi listine A117 ni upoštevala.

3. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona). Drugo zastavljeno vprašanje se smiselno nanaša na upoštevanje plodov, ki jih na drugem delu solastne nepremičnine pobirata tožnici, kar je vprašanje materialnopravne pravilnosti odločitve, ki je zajeto z dopuščenim vprašanjem.