Jedro

Opravljen zdravniški pregled ni pogoj za zakonito razporeditev. Ugotavljanje zdravstvene sposobnosti za delo je v primeru prerazporeditve delavca možno tudi naknadno, po razporeditvi. Samo zato, ker zdravniški pregled ni bil opravljen pred razporeditvijo, le-ta še ni nezakonita. Nezakonita bi bila, če bi se naknadno ugotovilo, da tožnica za delo obračunskega tehnika ni sposobna. Ker pa je bilo ugotovljeno, da je za delo sposobna, je razporeditev zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo dopolnilo (pravilno: spremenilo) sklepa tožene stranke z dne 30.7.2001 in 18.9.2001 tako, da razporeditev tožnice na delovno mesto "obračunski tehnik" velja od dokončnosti sklepa o razporeditvi dalje, v ostalem delu pa je zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala razveljavitev sklepov, zavrnilo. Odločilo je, da tožnica krije sama svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oz., da so razlogi nejasni, ker se sodišče prve stopnje ni izjasnilo, zakaj je štelo, da je sporna razporeditev ustrezna. Ni bilo upoštevano, da je bila tožnica dalj časa v bolniškem staležu, da jo je tožena stranka razporedila v času, ko zdravljenje še ni bilo zaključeno in ravno med dvema odločbama invalidske komisije o njeni delazmožnosti. Tožena stranka invalidske komisije ni obvestila o spremembi razporeditve. Ugotavljanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela je v pristojnosti zdravnika, specialista medicine dela in ne tožene stranke oz. sodišča. Samo zdravnik lahko poda oceno delazmožnosti. V spornem primeru jo je podalo kar sodišče s primerjavo med tožničinim prejšnjim in novim delovnim mestom. Zdravniško spričevalo za sposobnost opravljanja dela na delovnem mestu obračunski tehnik je bilo podano šele med sodnim postopkom, dne 25.2.2002, zato do tega datuma razporeditev ni bila zakonita, ampak bi lahko učinkovala šele od tega dne dalje. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da so pritožbene navedbe neutemeljene. Delovno mesto, na katero je bila tožnica razporejena zaradi reorganizacije, je bistveno manj obremenjujoče, kot njeno prejšnje delovno mesto. Invalidska komisija je ugotovila, da je za delo vodje gradbišča sposobna, torej je sposobna tudi za delo obračunskega tehnika. O spremembi delovnega mesta je bila invalidska komisija obveščena, vendar je odločala o zdravstveni sposobnosti tožnice za delovno mesto, na katerem je bila razporejena v času, ko se je postopek ocene delazmožnosti začel. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Očitek pritožbe, da izpodbijana sodba nima razlogov oz., da so ti nejasni, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa relevantna dejstva in je svojo odločitev natančno obrazložilo. V izpodbijani sodbi ni nobene nejasnosti, oprta pa je na izvedene dokaze, iz katerih tudi po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da je tožnica za delo obračunskega tehnika zdravstveno sposobna.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sledilo zdravniškemu spričevalu, izpovedi zdravnika, ki je spričevalo izdal in zadnji odločbi ZPIZ o zdravstveni sposobnosti tožnice za delo vodje gradbišča III ter naredilo primerjavo po opisih nalog obeh navedenih delovnih mest. Sodišče prve stopnje ni prekoračilo svojih pristojnosti - kar mu očita pritožba - ko je primerjalo delovni mesti "vodja gradbišča III" in "obračunski tehnik". Ob dejstvu, da je invalidska komisija ugotovila tožničino zmožnost za delo vodje gradbišča III (to izhaja iz odločbe ZPIZ z dne 15.10.2001), je zaradi zelo podobnih in celo manj zahtevnih del obračunskega tehnika (priloga A4 in A8) lahko napravilo zaključek, da je sposobna tudi za to delo. Da je zaključek sodišča prve stopnje pravilen, potrjuje tudi mnenje zdravnika z dne 25.2.2002 (priloga A7) in njegova izpoved, podana na glavni obravnavi z dne 9.4.2002. V pritožbi je kar trikrat poudarjeno, da v času tožničine razporeditve njeno zdravljenje še ni bilo zaključeno. Zakaj pritožba to dejstvo tako poudarja sicer ni jasno, očitno pa meni, da razporejanje v času zdravljenja ni možno, kar pa ne drži. Zakon dopušča razporejanje delavcev med trajanjem delovnega razmerja in sicer pod pogoji, navedenimi v 17. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90, ki se uporablja kot predpis RS). Ta pravica delodajalca v času bolniškega staleža delavca oz. zdravljenja delavca ni omejena. Res pa je delavec lahko razporejen le na delovno mesto, za katerega je med drugim tudi zdravstveno sposoben. Opravljen zdravniški pregled ni pogoj za zakonito razporeditev. Ugotavljanje zdravstvene sposobnosti za delo je možno tudi naknadno, po razporeditvi. Samo zato, ker zdravniški pregled pred razporeditvijo ni bil opravljen, le-ta zato še ni nezakonita. Nezakonita bi bila, če bi se naknadno ugotovilo, da tožnica za delo obračunskega tehnika ni sposobna. Ker pa je bilo ugotovljeno, da je za delo sposobna, je razporeditev zakonita.

Glede na navedeno je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.