Jedro

Sodni izvedenec je tudi ugotovil, da gre pri tožniku za bistveno bolj stanovitno osebo, pri toženki pa za egocentrično (nezrelo) in odvisno osebnost, ki je v odnosu do svojega zdravja nekritična, saj številnih napotitev na zdravljenje svoje odvisnosti ni sprejela. Nezdravljenje te odvisnosti bo zgolj stopnjevalo neustrezno vedenje toženke, ki otroka spravlja v vedno večjo stisko, strah in sram, čim starejša postajata. Vsled tega je sodni izvedenec ugotovil, da je tožnik tisti, ki zna delovati v največjo korist otrok na področju oskrbe in vzgoje ter je zato po njegovem mnenju v korist otrok, da se zaupata očetu. Sodišče prve stopnje je sledilo ugotovitvam pristojnega centra za socialno delo in sodnega izvedenca ter otroka dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo dodelilo mld. otroka pravdnih strank L. S. in K. S. tožniku - očetu B. S., toženki je naložilo plačevanje preživnine za oba otroka za posamezna obdobja od 1.10.2007 dalje in v zneskih, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe, poleg tega pa je uredilo tudi stike med toženko in obema otrokoma, tako da potekajo vsak torek in četrtek popoldne ter vsak drugi vikend od sobote od 10.00 ure do nedelje do 18.00 ure. V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek.

Toženka se pritožuje proti navedeni sodbi, in sicer proti ugodilnemu delu (1., 2. in 3. točka izreka). Smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da oba otroka zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema (skupno skrbništvo), da potekajo stiki med otrokoma in njunima staršema tako, da otroka preživita dva dneva v tednu s prenočitvijo po dogovoru pri enem izmed staršev in vsak drugi vikend od petka do ponedeljka izmenično pri vsakem izmed staršev, ob počitnicah in praznikih pa naj otroka preživita polovico tega obdobja pri vsakem od staršev. Poleg tega naj se ponovno določi tudi preživnina. V pritožbi navaja, da je v 1. in 2. odstavku obrazložitve sodbe podana vrsta netočnih in neresničnih navedb glede razmerja med pravdnima strankama. Iz predložene dokumentacije je razvidno neoporečno zdravstveno stanje tožene stranke. Mnenje profesoric mld. otrok kaže, da je toženka skrbna, vestna in odgovorna oseba, ki se posveča svojima otrokoma. Sodišče ni navedlo posameznih listin v dokaznem sklepu, ki jih je uporabilo v svoji sodbi. Toženka je podala pripombe na izvedensko mnenje, vendar pa na te pripombe izvedenec ni podal odgovora, poleg tega pa tudi ni bil vabljen na glavno obravnavo, kar je toženka predlagala. Ugotovitve CSD L. - B. in sodnega izvedenca so neutemeljene, pristranske in pomanjkljive. Toženka se ni nikoli zdravila za alkoholizem niti ni bila sprejeta na kliniko za zdravljenje odvisnosti, saj to ni bilo potrebno. Navedbe sodišča glede stikov med materjo in otrokoma so neutemeljene in oporečne, saj ni korektno upoštevana dokumentacija, postopek presoje pa tudi ni bil korektno izveden. Glavna obravnava je potekala brez prisotnosti porotnikov in sodnega izvedenca ter tajno. Zapisniki CDS L. - B. so izvedeni brez prisotnosti tožene stranke, na tistih sestankih, kjer je bila prisotna tudi toženka, pa se zapisnika ni napisalo kljub njeni prošnji. Način pridobitve zdravniških podatkov s strani sodnega izvedenca je bil v nasprotju s pravicami o varovanju osebne zdravstvene dokumentacije posameznika. Mnenje profesorjev otrok z dne 29.6.2007 in 12.2.2009 ni bilo v celoti upoštevano. Zdravstveno stanje tožene stranke je neoporečno, kar je razvidno iz dodatne zdravstvene dokumentacije.

Tožeča stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pravdna stranka mora v pritožbi navesti vse pritožbene razloge, na katere se opira. Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče lahko upošteva le tiste razloge, ki jih pritožba vsebuje. Stranka se v pritožbi zato ne more sklicevati na druge vloge, ki jih je predložila v postopku. To velja tudi za toženkino vlogo "preučitev posredovane dokumentacije" z dne 5.3.2009 (in 2.3.2009) z v njej navedenimi prilogami, na kar vse se toženka sklicuje v pritožbi (pri čemer je toženka sama, po pozivu sodišča prve stopnje z dne 5.3.2009, sporočila - njen odgovor kot priloga B 88 - da navedena njena vloga ni bila posredovana kot pritožba). V zvezi s pritožbenimi trditvami o netočnih in neresničnih navedbah v 1. in 2. odstavku obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v tem delu le za povzetek trditev pravdnih strank, podanih v njunih vlogah med postopkom pred sodiščem prve stopnje, in ne za dokazno oceno oziroma dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Na ravni neobrazložene (gole) pritožbe pa je pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v dokaznem sklepu ni zajelo posameznih listin, na katere se opira izpodbijana sodba, saj pritožba ne pove, na katere listine konkretno meri.

Sodišče prve stopnje je kot podlago svojega odločanja o dodelitvi otrok pravdnih strank pravilno navedlo določbe 105. člena ZZZDR. Pritožba smiselno graja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je tožnik primernejši od toženke za zaupanje njunih otrok v varstvo in vzgojo. Sodišče prve stopnje je v skladu s 3. odstavkom 105. člena ZZZDR pridobilo mnenje CSD L. - B., ki je predlagal, da se otroka zaupata tožniku v varstvo in vzgojo, ker je to v njuno korist, saj ugotavlja, da oče bolje funkcionira kot roditelj, zna slediti razvojnim potrebam otrok in jima lahko nudi bolj stabilno in umirjeno okolje. Za toženko je navedeni center ugotovil, da ima hude težave s prekomernim uživanjem alkohola, da zaradi teh težav občasno opušča skrb za otroka ter da je do tega svojega ravnanja povsem nekritična in nepredvidljiva ter brez uvida v njegove posledice. Toženka se s tem mnenjem CSD L. - B. očitno ni strinjala, saj je predlagala postavitev sodnega izvedenca. Sodni izvedenec klinično psihološke stroke dr. T. P. je ugotovil, da imata otroka pravdnih strank bistveno večje občutke varnosti pri očetu ter da sta izjemno močno navezana drug na drugega, kar se je zanesljivo še stopnjevalo ob neugodni domači čustveni klimi ter ob pritiskih zaradi materinega vedenja, ki so posledica njene bolezni (težav z alkoholom). Sodni izvedenec je tudi ugotovil, da gre pri tožniku za bistveno bolj stanovitno osebo, pri toženki pa za egocentrično (nezrelo) in odvisno osebnost, ki je v odnosu do svojega zdravja nekritična, saj številnih napotitev na zdravljenje svoje odvisnosti ni sprejela. Nezdravljenje te odvisnosti bo zgolj stopnjevalo neustrezno vedenje toženke, ki otroka spravlja v vedno večjo stisko, strah in sram, čim starejša postajata. Vsled tega je sodni izvedenec ugotovil, da je tožnik tisti, ki zna delovati v največjo korist otrok na področju oskrbe in vzgoje, ter je zato po njegovem mnenju v korist otrok, da se zaupata očetu. Sodišče prve stopnje je sledilo ugotovitvam pristojnega centra za socialno delo in sodnega izvedenca ter otroka dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo.

Toženka neutemeljeno graja ugotovitve centra za socialno delo in sodnega izvedenca kot pristranske in pomanjkljive. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da temelji mnenje CSD L. - B. na objektivno ugotovljenih dejstvih v času večletnega spremljanja družine pravdnih strank, sodni izvedenec pa je odgovoril na odločilna strokovna vprašanja, ki so terjala njegovo izvedbo strokovnih postopkov in uporabo ustreznih metod (klinično-psihološki intervju s staršema ter klinično-psihološki pregled in psihodiagnostika otrok). Toženka se sklicuje na zdravstveno dokumentacijo, ki jo je predložila pred zadnjim narokom, vendar pa ta dokumentacija kvečjemu potrjuje pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na toženkine hude težave zaradi odvisnosti od alkohola (iz zdravniškega potrdila z dne 12.2.2009 izhaja, da se je toženka zdravila v P. o. R. d.o.o. L. od 13.12.2008 ter da si je po nasvetu nabavila literaturo o odvisnosti od alkohola, iz potrdila P. k. L. z dne 15.1.2009 pa je razvidno, da je toženka bila naročena na obisk pri terapevtu 12.3.2009). Mnenji profesoric otrok pravdnih strank o sodelovanju toženke v učnem procesu otrok v ničemer ne vplivata na prej navedene ugotovitve centra za socialno delo in sodnega izvedenca, saj ni sporno, da toženka dobro opravlja materinsko vlogo, kadar je trezna. Glede na to, navedena dokumentacija ne more imeti bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi, kot je očitno (in pravilno) štelo tudi sodišče prve stopnje, zato se v razlogih svoje sodbe ni posebej ukvarjalo z vsebino te dokumentacije.

Enako velja tudi glede dokumentacije, ki jo je toženka predložila v okviru pripomb na izvedensko mnenje 8.9.2008 (sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku pregledalo tudi to dokumentacijo in je toženkin očitek, da tega ni storilo, neutemeljen). Večinoma gre za zdravstveno dokumentacijo toženke, ki po svoji vsebini že po naravi same stvari ne more omajati pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o dodelitvi otrok tožniku v varstvo in vzgojo, saj s tem vprašanjem ta dokumentacija nima nobene povezave, oziroma toženki celo škoduje, saj tudi ta dokumentacija kaže na toženkine težave z alkoholom.

Toženka v pritožbi ponavlja svoje trditve, da je bila s tožnikove strani večkrat telesno poškodovana, s čemer želi tožnika prikazati kot neprimernega za zaupanje otrok v varstvo in vzgojo. Teh trditev toženka ni dokazala in so tovrstni pritožbeni očitki neutemeljeni. Nadalje se toženka sklicuje na pripombe, ki jih je podala na izvedensko mnenje, na katere sodni izvedenec ni odgovoril, sodišče pa ga tudi ni zaslišalo, čeprav je toženka to predlagala. Sodišče prve stopnje je presodilo toženkine pripombe in smiselno štelo, da so nepomembne, ker se ne nanašajo na ključne ugotovitve sodnega izvedenca, zaradi česar od sodnega izvedenca tudi ni zahtevalo dopolnitve izvedenskega mnenja, saj je po mnenju sodišča prve stopnje edini razlog, zaradi katerega otroka nista zaupana toženki v varstvo in vzgojo, njen alkoholizem. S slednjo ugotovitvijo pritožbeno sodišče soglaša. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima toženka hude težave zaradi svoje odvisnosti do alkohola, da so bili njeni izpadi, ko je zaradi uživanja alkohola odšla od doma in otroka prepustila drugim, dokaj pogosti in da je toženka povsem nekritična do teh svojih zdravstvenih težav. Takšno stanje, kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, je razvidno tudi iz ostalih dokaznih listin (predvsem dokumentacije Centra za socialno delo L. - B. in tudi posamezne zdravstvene dokumentacije, ki jo je v spis predložila sama toženka) in ne le iz izvedenskega mnenja. Ob tem, da je izvedensko mnenje dr. T. P. nedvoumno in jasno, zaradi česar ne pušča nobenih dvomov o pravilnosti njegovih ugotovitev, ter da se toženkine pripombe ne nanašajo na bistvene zaključke sodnega izvedenca, dodatna pojasnila oziroma dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna. Toženka je sicer predlagala tudi zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, čemur sodišče prve stopnje ni sledilo, saj toženka ni podala takšnih pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenčevo zaslišanje. Izvedenec poda svoj izvid in mnenje ustno na obravnavi (1. odstavek 253. člena ZPP), zato opustitev zaslišanja sodnega izvedenca predstavlja kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa glede na povedano ta kršitev v tej zadevi ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP), zaradi česar sodišče prve stopnje ni zagrešilo smiselno očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ker o popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja ni moglo biti dvoma, ustno zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi ni bilo potrebno. Sodni izvedenec je tudi pojasnil, da deljeno (skupno) skrbništvo ne pride v poštev, to pa zaradi toženkinih osebnostnih potez ter nagibov (kar je bilo že pojasnjeno). Odločitev sodišča prve stopnje o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo tožniku je glede na povedano zato pravilna.

Toženka v pritožbi zatrjuje, da je sodni izvedenec pridobil podatke iz njene zdravstvene dokumentacije v nasprotju s pravicami o varovanju osebnih podatkov posameznika. Očitek je neutemeljen, saj je toženka podpisala izjavo, da dovoljuje vpogled v svojo zdravstveno dokumentacijo pri svojem osebnem zdravniku, ne glede na to pa je njen očitek povsem splošen in nekonkretiziran, saj v pritožbi ne pojasni, kateri zdravstveni podatek naj bi sodni izvedenec pridobil v nasprotju s predpisi o varovanju osebnih podatkov. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o nepravilni sestavi sodišča in o tajnosti glavne obravnave, saj po noveli ZPP, uveljavljeni s 1.10.2008, v skladu s 15. členom ZPP sodi sodnik posameznik tudi v sporih o varstvu in vzgoji otrok (34. člen ZPP je bil črtan), javnost glavne obravnave pa je bila izključena v skladu s 407. členom ZPP.

Toženka v pritožbi graja tudi odločitev sodišča prve stopnje o določitvi stikov med otrokoma in njo ter trdi, da je odločitev neutemeljena zato, ker ni korektno upoštevana dokumentacija, postopek presoje pa tudi ne korektno izveden. Tudi ta pritožbeni očitek je povsem splošen in neopredeljen. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o stikih obrazložilo in jo pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno, saj so glede na ugotovljeno dejansko stanje z določenimi stiki zagotovljene tudi oziroma predvsem koristi otrok pravdnih strank (1. odstavek 106. člena ZZZDR). Kot alternativo pritožba omenja "mnenje otrok s strani novo postavljenega izvedenca in okrožnega sodnika ter morebitni vpogled v dokumentacijo drugih pristojnih ustanov in inštitucij ter da se ugotovi dejansko sedanje stanje", vendar je v tem delu pritožba nerazumljiva, saj ni jasno, na kaj meri, zato ne terja obrazloženega odgovora oziroma le-ta niti ni mogoč. Če predlaga novega izvedenca je pritožba v tej smeri povsem neobrazložena, razen tega pa v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ki jo ureja 254. člen ZPP. Glede mnenja otrok, kar omenja pritožba, pa lahko pritožbeno sodišče le opozori na izvedensko mnenje, v katerem je sodni izvedenec pojasnil, da je opravil klinično-psihološki pregled in psihodiagnostiko otrok, v okviru tega pa je sodni izvedenec poleg pogovora opravil osebnostni psihološki preizkus oziroma teste, kot je navedeno v izvedenskem mnenju (list. št. 93 spisa). Sodni izvedenec je torej pojasnil, kakšne metode je uporabil v pogovoru z otrokoma in na podlagi česa ugotavlja, da je tožnik tisti, ki zna delovati v največjo korist otrok oziroma zakaj meni, da naj se otroka zaupata očetu v varstvo in vzgojo, na tej podlagi pa je sodni izvedenec podal tudi svoje mnenje o določitvi obsega stikov, čemur je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo.

Toženka izpodbija tudi odločitev o preživnini, vendar pa pri tem ne navede nobenih pritožbenih razlogov oziroma ne obrazloži, zakaj se pritožuje zoper ta del sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je preživnina določena glede na zmožnosti staršev in potrebe otrok, oziroma v skladu z določili 129. člena in 129.a člena ZZZDR, pri čemer je potrebno opozoriti sodišče prve stopnje na očitne napake v izreku sodbe o preživnini, da jih popravi (328. člen ZPP). Za mld. K. je namreč pomotoma navedeno, da je toženka dolžna plačevati preživnino 150,00 EUR od 1.1.2007 dalje (namesto od 1.10.2007, tako kot za mld. L.) in preživnino 80,00 EUR od 1.1.2009 (namesto od 1.2.2009), za mld. L. pa je pomotoma navedeno, da znaša preživnina od 1.2.2009 60,00 EUR (namesto 80,00 EUR, saj v obrazložitvi sodišče prve stopnje navaja, da za vsakega otroka določa 80,00 EUR preživnine od 1.2.2009 dalje).

Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato nanje pritožbeno sodišče ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. in 353. člen ZPP).