Jedro

Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi šlo za gospodarski spor le takrat, če bi šlo za stečaj pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov posameznikov, ne pa tudi v primeru osebnih stečajev (ob dodatnem vsebinskem kriteriju), je po oceni pritožbenega sodišča zmotno, saj 483. člen ZPP dodatnega subjektivnega kriterija ne zahteva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v uvodoma navedeni pravdni zadevi in da bo zato po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Piranu. Odločitev je utemeljilo s tem, da spori, ki nastanejo v zvezi s postopkom osebnega stečaja, v primeru da ne gre za stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom, nimajo nobene zveze z gospodarskim pravom niti ne s subjekti gospodarskega prava. Gospodarski spori so sicer tudi zadeve, do katerih pride v zvezi s stečajnim postopkom, vendar le takrat, ko gre za stečaj pravnih oseb in samostojnih podjetnikov.

2. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Navaja, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom in s tem za gospodarski spor v smislu 6. točke 483. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Obravnava se vprašanje izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki je v razmerju do splošne ureditve v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) urejeno v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) kot specialnejšemu predpisu. Meni, da razlikovanje med izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika v okviru stečajnega postopka zoper pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in zasebnika v okviru postopka osebnega stečaja ni utemeljeno. V obeh primerih gre za insolvenčna postopka, ki ju ureja isti zakon - ZFPPIPP. Po mnenju pritožbe je razlaga sodišča, da postopek osebnega stečaja nima nobene zveze z gospodarskim pravom, preozka, saj je utemeljena izključno na kriteriju zveze spora z gospodarskim pravom. Res se je sodna praksa glede vsebine sporov, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, večkrat spreminjala, vendar novejša sodna praksa kot spore v zvezi s stečajnim postopkom šteje tiste spore, v katerih je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Navaja še, da so stečajni postopki posebni postopki, ki se vodijo zaradi uresničitve interesa upnikov, da čim hitreje in hkrati dosežejo plačilo svojih terjatev iz premoženja stečajnega dolžnika v enakem delu. Tak interes imajo upniki v vseh stečajnih postopkih brez izjeme. Sodišče pa je pri svoji odločitvi to specifično naravo stečajnih postopkov prezrlo. Ni upoštevalo, da gre za specializirane postopke, za katere je ravno zaradi njihove narave in namena kot specializirano stečajno sodišče pristojno okrožno sodišče. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da se tožba v obravnavani zadevi nanaša na izpodbijanje pravnih dejanj stečajne dolžnice iz razlogov, predvidenih v 271. oziroma 272. členu ZFPPIPP. Tožba temelji na posebnih pravilih, namenjenih odpravi negativnih posledic, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi pravnih dejanj stečajnega dolžnika, s katerim je ta kršil obveznost enakega obravnavanja upnikov. Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po splošnih obligacijskih pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj in je mogoče ta pravna dejanja izpodbijati le v skladu s pravili, določenimi v ZFPPIPP (270. člen ZFPPIPP). Tak spor zaradi izpodbijanja pravnih dejanj je zato brez dvoma spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom (1). Obravnavana zadeva zato spada med spore, za katere je po 6. točki 483. člena ZPP potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi šlo za gospodarski spor le takrat, če bi šlo za stečaj pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov posameznikov (ob dodatnem vsebinskem kriteriju), je po oceni pritožbenega sodišča zmotno, saj 483. člen ZPP dodatnega subjektivnega kriterija ne zahteva.

5. V tem pravdnem postopku bo torej moralo sodišče uporabiti posebna materialnopravna pravila iz ZFPPIPP, uporaba specialnih pravil, povezanih s stečajnimi postopki, pa je po ZPP pridržana okrožnim sodiščem (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da je za odločanje v uvodoma navedeni pravdni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Kopru in ne Okrajno sodišče v Piranu, ki bi zadevo sicer obravnavalo upoštevajoč pravila o krajevni in stvarni pristojnosti sodišč glede na konkretno vrednost spornega predmeta.

7. Pritožbeno sodišče je pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo, saj je odločitev o stroških odvisna od končnega uspeha strank v pravdi (165. člen ZPP).

op. št. 1: tako tudi Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo, 2014, št. 6-7, stran 1081 do 1095, GV Založba