Jedro

Okoliščina, da je bil zahtevek poslan pooblaščencu, ki je toženo stranko zastopal v pravdnem postopku, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavani zahtevek, in kasneje v tem postopku, ne pa sami stranki, ob tem ko pritožnica niti ne trdi, da je pooblaščenec o zahtevku ni seznanil, ni razlog za nepriznanje nagrade za opravilo, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke nedvomno opravila.

Razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep, vsebovan v II. točki sodbe, spremeni tako, da se znesek stroškov zniža za 512 EUR (torej mora tožena stranka tožniku namesto 1.770,96 EUR povrniti 1.258,96 EUR); v preostalem se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožnik mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 156 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožniku v 15 dneh povrniti 1.770,96 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka in predlaga spremembo sklepa tako, da se jo zaveže plačati 585,60 EUR manj.

3. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnica meni, da sodišče prve stopnje tožniku ne bi smelo priznati stroškov odvetniške nagrade za sestavo zahtevka s 13. 3. 2018 (400 odvetniških točk), ker ne gre za odškodninski zahtevek in zato, ker ni bil poslan stranki, ampak pooblaščencu. Okoliščina, da je bil zahtevek poslan pooblaščencu, ki je toženo stranko1 zastopal v pravdnem postopku, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavani zahtevek, in kasneje v tem postopku, ne pa sami stranki, ob tem ko pritožnica niti ne trdi, da je pooblaščenec o zahtevku ni seznanil, ni razlog za nepriznanje nagrade za opravilo, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke nedvomno opravila. Pritožnica pa ima prav, da tožnikov zahtevek s 13. 3. 2018 ni odškodninski zahtevek ali druga obrazložena vloga, na podlagi katere poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah v smislu 1. odstavka tar. št. 38 Odvetniške tarife (OT). Gre za zahtevek na podlagi 3. odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ni odškodninski in tudi ni druga obrazložena vloga, na podlagi katere poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Za tak (predpravdni) zahtevek oz. obrazložen opomin pred tožbo odvetniku pripada nagrada po prvi alineji 4. odstavka tar. št. 38 OT2, torej 25 % nagrade iz tar. št. 18, vendar ne manj kot 100 točk; v obravnavani zadevi pa prav 100 točk. 6. Tožena stranka tudi utemeljeno izpostavlja, da sta bila pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo v tej zadevi opravljena istega dne in sta oba skupaj trajala 15 minut. Tako nikakor ni razlogov za priznanje dveh nagrad za prvi narok za glavno obravnavo po 1. točki tar. št. 20 OT, ampak le ene.3

7. Višje sodišče je zaradi opisanega na podlagi 3. točke 365. člena, 366. člen in 355. člen ZPP pritožbi delno ugodilo in sklep o stroških, vsebovan v II. točki sodbe, spremenilo tako, da je priznano odvetniško nagrado zaradi zmotne uporabe OT znižalo za 512 EUR (torej na 1.258,96 EUR), v preostalem pa pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP zavrnilo in sklep v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo.

8. Tožena stranka predlaga povrnitev pritožbenih stroškov. Njeni stroški so: 200 odvetniških točk za sestavo pritožbe (v skladu z 2. točko tar. št. 21 OT - 50 % iz tarifne številke 18), 4 točke materialnih stroškov, povišano za 22 % DDV, ter 31,20 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj torej 180 EUR. Pritožbeni uspeh tožene stranke je 87 %, zato ji mora tožnik povrniti 156 EUR.

1 Na katero je bil zahtevek z navedbo zadeve jasno naslovljen. 2 Smiselno prim. VSC sklep II Ip 236/2019. 3 Glede na sklicevanje na obvezno razlago OT v stroškovniku pa pritožbeno sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da je 19. člen OT presegel okvir javnega pooblastila iz 19. člena Zakona o odvetništvu, zato (napačne) razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati.