Jedro

Ker je nad dolžnikom ponovno uveden postopek preventivnega prestrukturiranja, so ponovno podani pogoji za prekinitev izvršilnega postopka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka zavrne.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je iz evidence AJPES bilo razvidno, da je Okrožno sodišče v Krškem s sklepom St 000/2025 z dne 30. 12. 2025 nad prvim dolžnikom začelo postopek preventivnega prestrukturiranja. Sklep je bil v AJPES objavljen istega dne. Na podlagi tega je izvršilno sodišče s sklepom z dne 12. 1. 2026 ta izvršilni postopek zoper prvega dolžnika prekinilo. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 34/2026 z dne 17. 2. 2026 sklep Okrožnega sodišča v Krškem St 000/2025 z dne 30. 12. 2025 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Razveljavitev sklepa pomeni, da pogoji za začetek postopka po 44. j členu ZFPPIPP niso bili izpolnjeni — postopek se torej ni zakonito začel. Drugi odstavek 44. j člena ZFPPIPP taksativno določa, da sodišče izda sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja le če so kumulativno izpolnjeni vsi določeni pogoji. Ker je Višje sodišče v Ljubljani sklep o začetku postopka razveljavilo, to nujno pomeni, da je ugotovilo napako v odločitvi prvostopenjskega sodišča — to je, da eden ali več od zgoraj navedenih pogojev iz 44. j člena ZFPPIPP ni bil izpolnjen. Iz tega izhaja, da nikoli ni nastala veljavna procesna podlaga za prekinitev izvršilnega postopka po drugem odstavku 44. m člena ZFPPIPP, saj je bil sklep, ki je bil pogoj za nastanek te posledice, nezakonit in je bil kot tak razveljavljen. Ključna razlika med 44. k in 44. l členom ZFPPIPP je, da uvedba postopka ni enaka začetku postopka. Ta sistemska razlika je ključna: prekinitev izvršbe ni posledica zgolj vložitve predloga, temveč je posledica sklepa o začetku postopka. Ko je ta sklep razveljavljen, odpade procesna podlaga za prekinitev izvršbe. Vzdrževanje prekinitve izvršilnega postopka na podlagi razveljavljenega sklepa nima zakonske opore — 44. m člen ZFPPIPP namreč veže prekinitev na veljavni sklep o začetku postopka, ne na razveljavljen. Stališče sodišča prve stopnje, da izvršba ostane prekinjena za nedoločen čas — dokler Okrožno sodišče v Krškem v ponovnem postopku ne odloči pravnomočno — upniku onemogoča izterjavo terjatve v višini 669.626,71 EUR ter mu krši pravico do sodnega varstva in pravico do pravne varnosti, kljub temu, da ima izvršilni naslov. Namen prekinitve izvršilnih postopkov po 44. m členu ZFPPIPP je zaščititi dolžnika med aktivnim postopkom preventivnega prestrukturiranja, da se mu omogoči nemoteno pogajanje z upniki in sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ta namen je povsem odpadel. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja upnik.

4.Sodišče prve stopnje je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zavrnilo z obrazložitvijo, da je iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 34/2026 z dne 17. 2. 2026 res razvidno, da je bil citirani sklep St 000/2025 z dne 30. 12. 2025 razveljavljen in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar slednje po stališču sodišča prve stopnje še ne pomeni, da je v danem primeru prenehal tudi razlog za prekinitev tega izvršilnega postopka. Razveljavitev sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja s strani višjega sodišča ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje namreč ne odpravi pravnih posledic, ki so že nastale. Le, če bo prvostopenjsko sodišče v ponovnem postopku izdalo (pravnomočen) sklep o končanju postopka preventivnega prestrukturiranja ali če bo predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja pravnomočno zavrnilo, bodo odpravljeni pravni učinki začetka postopka preventivnega prestrukturiranja. Ponovljeno odločanje namreč po stališču sodišča prve stopnje v tem primeru ne pomeni novega začetka postopka (odločanja o novem začetku postopka), temveč gre za ponovno odločanje o isti stvari (postopek formalno še ni končan). Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

5.Postopek preventivnega prestrukturiranja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ureja od 44. b člena dalje. Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja skladno s prvim in drugim odstavkom 44. l člena ZFPPIPP nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in trajajo do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka preventivnega prestrukturiranja. V drugem odstavku 44. m člena ZFPPIPP je določeno, da se postopek izvršbe, ki je bil začet proti dolžniku za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz tretjega odstavka 44. l člena tega zakona pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja, prekine z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.

6.Drži sicer, kot navaja upnik, da je ključna razlika med 44. k in 44. l členom ZFPPIPP, da uvedba postopka ni enaka začetku postopka. ZFPPIPP v svojem sistemu razlikuje med dvema momentoma: 44. k člen ZFPPIPP ureja pravne posledice uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, ki nastanejo že z vložitvijo predloga (naslednji dan po vložitvi). Te posledice so omejene na vpliv na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. 44. l člen ZFPPIPP pa ureja pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja, ki nastanejo šele z objavo sklepa o začetku (prvi odstavek 44. l člena ZFPPIPP). Med te posledice spada tudi prekinitev izvršilnih postopkov po 44. m členu ZFPPIPP. V primeru oziroma v časovnem obdobju, ko je sklep o začetku postopka preventivnega strukturiranja razveljavljen ter ta do nove odločitve ne obstoji več, tako ni več podana podlaga za prekinitev postopka. Za postopek preventivnega prestrukturiranja namreč ni uzakonjeno takšno določilo, kot je uzakonjeno za stečajni postopek v drugem odstavku 244. člena ZFPPIPP, ki določa, da če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.

7.Vendar pa je v času odločanja pritožbenega sodišča bil s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem St 000/2025 z dne 10. 4. 2026 ponovno začet postopek preventivnega prestrukturiranja, zato v tej fazi postopka ni mogoče postopka nadaljevati ali ga nadaljevati za nazaj, saj so zopet podani pogoji za prekinitev. V času izdaje izpodbijanega sklepa pa ta ni bil pravilen. Prav tako se postopek iz pojasnjenih razlogov ne more šteti za prekinjenega že z dnem 30. 12. 2025 na podlagi sklepa v tem postopku z dne 12. 1. 2026. Razen tega skladno z drugim odstavkom 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o prekinitvi postopka (analogno tudi o nadaljevanju) odloča sodišče prve stopnje. Pritožbi upnika po vsem povedanem seveda ni mogoče ugoditi na način, da bi višje sodišče sledilo upniku in nadaljevalo dani postopek, niti višje sodišče ne more na drug način samo spremeniti izpodbijanega sklepa.

8.Pritožbi je višje sodišče po pojasnjenem ugodilo tako, da je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.