Jedro

Organ za BPP je pri presoji finančnega položaja tožnice ugotovil, da vrednost poslovnega deleža tožničinega moža presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišče ugotavlja, da bi bila navedena odločitev organa lahko pravilna, če bi pred tem dal možnost tožnici, da bi se o navedenem izjavila. Pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, saj organ tožnici ni dal možnosti izjave glede ugotovljene vrednosti poslovnega deleža njenega moža, kakor tudi ne glede obremenitev, vknjiženih na njegovem poslovnem deležu navedene družbe in je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 2263/2024 z dne 5. 3. 2025 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo št. BPP 389/2023 z dne 12. 6. 2023 je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP za plačilo stroškov izvedenca v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 24/2024. Toženka se je sklicevala na 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter prvi odstavek 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), da se BPP ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (23.716,32 EUR od 1. 3. 2025 dalje). Toženka je ugotovila, da je tožničin mož (ki se pri ugotavljanju materialnega položaja tudi upošteva poleg prosilke skladno s 1. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZUPJS) edini družbenik gospodarske družbe C., storitveno podjetje, d.o.o. Toženka se sklicuje na 6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Pravilnik), po katerem se vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ugotovi na podlagi Ajpes iz evidence Javna objava letnih poročil, in sicer se izračun opravi na način, da se od seštevka zneska dolgoročnih in kratkoročnih sredstev odšteje vsota dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Glede na bilanco stanja družbe C., d.o.o., objavljeno v evidenci Javna objava letnih poročil za leto 2023, je vrednost poslovnega deleža tožničinega moža v tej družbi 24.539,24 EUR (10.560,84 EUR + 13.989,6oEUR - o,oo EUR - 11,20 EUR). Organ še ugotavlja, da je sicer na tem poslovnem deležu vpisana zastavna pravica na podlagi sklepa o zavarovanju in odredbe Okrajnega sodišča Velenju, opr. št. Z 164/2018 z dne 22. 10. 2018, in na podlagi sklepa o zavarovanju in odredbe Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. Z 118/2019 z dne 3. 12. 2019, vendar pa tretji odstavek 14. člena ZBPP ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na premoženju, in da ta onemogočajo razpolaganje s premoženjem. V skladu z ustaljeno upravno pravno prakso namreč zastavna pravica sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati. Ker vrednost premoženja - poslovnega deleža prosilkinega moža v višini 24.539,24 EUR že presega z zakonom določen cenzus za dodelitev BPP, ki je določen v višini 23.716,32 EUR od 1. 3. 2025 dalje, organ posledično ni ugotavljal lastnega dohodka ter vrednosti ostalega premoženja prosilke in njenih družinskih članov, pač pa je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2.Tožnica se z odločitvijo organa ne strinja in v tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, priglaša pa tudi stroške postopka. Navaja, da iz bilance stanja družbe C., d.o.o., izhaja, da je družba v letu 2023 imela negativni poslovni izid v višini 187,52 EUR, česar toženka ni upoštevala. Družba C., d.o.o. namreč v letu 2023 ni imela prihodkov od prodaje, ampak le preneseni dobiček 12.202,58 EUR, kar je ob upoštevanju negativnega poslovnega izida 187,52 EUR pomenilo, da je znašal bilančni dobiček družbe 12.015,06 EUR, kar pa je bistveno manj kot 23.716,32 EUR. Meni, da je treba pri presoji dohodka d.o.o. poleg bilance stanja upoštevati tudi izkaz poslovnega izida oz. opraviti celotno presojo dohodkov in odhodkov družbe, česar pa toženka ni storila in je tako nepopolno ugotovila dejansko stanje, posledično pa je tudi materialno pravo uporabljeno napačno. V zvezi z vpisano zastavno pravico na podlagi dveh sklepov Okrajnega sodišča v Velenju pri družbi C., d.o.o., se je toženka sklicevala na dve sodbi Upravnega sodišča RS (UPRS), vendar pa se ti nanašata na nepremičnine in ne na družbo oz. d.o.o. Razpolaganje s poslovnim deležem družbe je nekaj drugega kot razpolaganje z nepremičninami in sklicevanje na to sodno prakso ni ustrezno. Pojasni še, da znaša osnovni kapital družbe C., d.o.o., 12.519,00 EUR, pri čemer so vpisane tri obremenitve in ne le dve. Na podlagi vknjižene terjatve I 545/2019 je dolžniku prepovedano razpolaganje z deležem, kar pomeni, da tožničin mož, četudi bi hotel, ne more razpolagati z deležem v družbi. Navaja še, da toženka tudi ni pred izdajo odločbe tožnici sporočila svojega stališča in jo pozvala, da se do tega opredeli, v nasprotju z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Sodna praksa UPRS v zvezi s tem je popolnoma skladna in ne dopušča drugačne razlage.

3.Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je po pozivu posredovala upravne spise.

K I. točki izreka

4.Tožba je utemeljena.

5.V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je organ za BPP prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnil, ker je ugotovil, da je tožničin mož edini družbenik v družbi C., d.o.o., vrednost njegovega poslovnega deleža v tej družbi pa presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 23.716,32 EUR od 1. 3. 2025 dalje, na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP, s 6.a členom Pravilnika ter s 1. točko prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Posledično organ ni opravil presoje preostalih elementov za ugotovitev subjektivnega oz. objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 14. oz. 24. členu ZBPP.

6.Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev BPP morata biti kumulativno izpolnjena subjektivni oz. materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP.

7.Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke - ZSVarPre, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), v konkretni zadevi še v povezavi s 6.a členom Pravilnika.

8.V zadevi ni sporno, da je organ za BPP pri presoji finančnega položaja tožnice ugotovil, da znaša vrednost poslovnega deleža tožničinega moža v družbi C., d.o.o., 24.539,24 EUR. Do navedenega zneska je organ prišel s seštevkom vrednosti dolgoročnih sredstev in kratkoročnih sredstev, od česar je odštel vrednost dolgoročnih obveznosti in kratkoročnih obveznosti. Navedeno vsoto je upošteval kot vrednost premoženja tožnice oz. njene družine, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje materialno premoženjskega pogoja po ZBPP za dodelitev BPP, skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s 6.a členom Pravilnika.

9.Sodišče ugotavlja, da bi bila navedena odločitev organa pravilna, če bi pred tem dal možnost tožnici, da bi se o navedenem izjavila (skladno s tretjim odstavkom 6.a člena Pravilnika namreč lahko stranka zatrjuje, da je vrednost lastniškega deleža gospodarske družbe različna od vrednosti, ugotovljene na način, kot ga je na podlagi drugega odstavka 6.a člena Pravilnika ugotovil organ, kar lahko dokazuje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca).

10.Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ za BPP po uradni dolžnosti pridobil podatke iz Ajpesa glede poslovnega deleža tožničinega moža v družbi C., d.o.o. ((l. št. 80 - 82 upravnega spisa oz. priloga S1), podatke iz bilance stanja te družbe na dan 31. 12. 2023 in izkaz poslovnega izida v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2023 (l. št. 62 - 64 upravnega spisa oz. priloga S2), iz katerih je iz podatkov (le) bilance stanja potem izračunal vrednost poslovnega deleža tožničinega moža v navedeni družbi za leto 2023. Opredelil se je tudi do dveh (od treh) obremenitev, vidnih iz izpisa za družbo C., d.o.o. iz Ajpesa na dan izdaje izpodbijane odločbe (5. 3. 2025; priloga S1). O tem tožnice ni seznanil ter je ni pozval, da se o navedenih dejstvih izjavi. Tožnica je imela prvič možnost v tožbi, da pojasni dejansko stanje vrednosti družbe C., d.o.o. oz. poslovnega deleža njenega moža v navedeni družbi. Tožnica se je sklicevala na izkaz poslovnega izida in predlagala v tožbi vpogled vanj v registru Ajpes za navedeno družbo, ta dokaz pa je po mnenju sodišča pravočasen in dovoljen (52. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskega stanja (kot tudi pravnih vidikov zadeve, če so ji znani). Tožnica se je tako šele v tožbi lahko sklicevala, da je navedena družba v letu 2023 poslovala z negativnim poslovnim izidom v višini 187,52 EUR (kar je sicer razvidno iz izkaza poslovnega izida navedene družbe S2). Prav tako v letu 2023 navedena družba ni imela prihodkov od prodaje, temveč le preneseni dobiček 12.202,58 EUR, kar tožnica razlaga, da je znašal bilančni dobiček družbe 12.015,06 EUR, to pa je manj kot znaša 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tj. manj kot 23.716,32 EUR).

11.Drži sicer trditev tožnice, da se organ ni opredelil do tretje bremenitve navedene družbe, razvidne iz S1, vendar sodišče pripominja, da v času izdaje sporne odločbe pri tretji bremenitvi ni šlo za vknjižbo zastavne pravice terjatve na poslovnem deležu družbenika, kot sicer trdi tožnica, pač pa zgolj za zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju z opr. št. I 545/2019 z dne 3. 12. 2019 zaradi izterjave 10.367,66 EUR s pripadki, s katerim je bila dovoljena izvršba na poslovnem deležu družbenika, z njegovo prodajo ter poplačilom upnika, dolžniku pa prepovedano razpolaganje z njegovim deležem, kot razvidno iz izpisa za družbo C., d.o.o. iz Ajpesa (S1). Vendar se tudi do navedenega organ ni izrekel, kakor tudi ni dal možnosti tožnici, da bi se o tem izrekla pred izdajo odločbe.

12.Tožnici po presoji sodišča s tem ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, ZBPP ne upošteva premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ni zakrivil po lastni volji. Sodišče sicer sledi organu, da se skladno s sodno prakso v zvezi s 14. členom ZBPP ne upoštevajo morebitna stvarna bremena na premoženju pri ugotavljanju vrednosti premoženja, četudi je to poslovni delež gospodarske družbe. Stranka pa skladno s sodno prakso lahko sicer uveljavlja, da ji je razpolaganje z navedenim premoženjem onemogočeno, zaradi česar to premoženje ne more šteti v subjektivni pogoj za dodelitev BPP po 14. členu ZBPP. Vendar mora pa pri tem skladno s sodno prakso tudi izkazati, da tega onemogočenega razpolaganja ni povzročila sama. Vendar pa tudi o navedenem organ tožnici ni dal možnosti izjave.

13.Skladno s temeljnim načelom zaslišanja stranke pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (prvi odstavek 9. člena ZUP ter četrti odstavek 146. člena ZUP). Če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi, organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek po določilih 144. člena ZUP, sicer pa izvede poseben ugotovitveni postopek po 145. členu ZUP za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (146. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih.

14.Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika oz. njegove družine namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve BPP, za katero je zaprosil, oziroma ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.

15.Sodišče ugotavlja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, saj organ tožnici ni dal možnosti izjave glede ugotovljene vrednosti poslovnega deleža njenega moža v družbi C., d.o.o., kakor tudi ne glede obremenitev, vknjiženih na njegovem poslovnem deležu navedene družbe, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena ZUP ter četrtim odstavkom 146. člena ZUP. Ker ta v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana navedena pravila postopka, je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

16.Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

17.V ponovnem postopku bo treba odločiti po navedenih pravilih ZUP in dati tožnici možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tako bo organ moral v nadaljevanju razjasniti dejansko stanje glede vrednosti deleža tožničinega moža v družbi C., d.o.o., z opredelitvijo tudi do morebitnih vplivov bremenitev tega poslovnega deleža na njegovo vrednost in tako ugotoviti materialni položaj tožnice in (eventualno upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje) ponovno odločiti o prošnji tožnice za dodelitev BPP.

18.Zaradi kršitev pravil postopka in v posledici ugotovitve dejanskega stanja, ki jih mora odpraviti organ, sodišče ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

19.Tožnica je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena izven glavne obravnave, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožnici povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Vrednost lastniškega deleža = znesek dolgoročnih sredstev + vrednost kratkoročnih sredstev - znesek dolgoročnih obveznosti - znesek kratkoročnih obveznosti.

2In sicer Z 164/2018 za terjatev 9.821,55 EUR in izv. stroški 93,64 EUR, Z 118/2019 za terjatev 5.871,92 EUR in izv. stroški 122,40 EUR ter I 545/2019 za terjatev 10.367,66 EUR.

3Primeroma enako stališče izhaja iz sodb UPRS I U 953/2018-12 z dne 3. 10. 2018, I U 951/2018-10 z dne 21. 8. 2018 in I U 952/2018 z dne 3. 7.2018.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14, 14/3 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 146, 146/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.