Up-175/98

16. 2. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 16. februarja 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-28/98 z dne 7. 4. 1998 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp-219/97 z dne 27. 11. 1997 in sodbo Delovnega sodišča v Kopru št. Pd-39/94 z dne 12. 12. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica navaja, da je v sodnem postopku zahtevala izplačilo osebnega dohodka. Pri tem je zahtevala tudi nadzor z izvedencem finančne stroke v breme podjetja, ki da je finančno bolj sposobno in tudi dolžno nastalo škodo povrniti. Ker sodišče ni postavilo izvedenca, naj bi ji bilo onemogočeno sodelovanje v postopku.

2.Pritožnica smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta pravica naj bi ji bila kršena, ker da sodišča niso izvedla predlaganega dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca. Določba 22. člena Ustave vključuje pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna. Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da je sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato ni sledilo dokaznim predlogom pritožnika. Ker je v obravnavanem primeru sodišče to storilo, za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

3.V obravnavanem primeru je šlo za spor o izplačilu razlik v plači in nadomestila plač, ki ji jih je bil delodajalec dolžan plačati pritožnici po pravnomočni sodni odločbi (odločbi Sodišča združenega dela v Kopru št. S-446/98). Šlo je torej za denarni zahtevek, o katerem je bilo po temelju že pravnomočno odločeno.

Iz revizijske sodbe je razvidno, da je bilo zahtevku pritožnice ugodeno v celoti, oziroma, da noben njen zahtevek ni bil zavrnjen.

4.Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP; enako določbo je imel prej veljavni 250. člen ZPP77). Plače se določajo na podlagi predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov. V primeru spora torej sodišče presoja tudi pravilnost in zakonitost obračuna plač - njegovo skladnost z veljavno pravno podlago. Ni nujno, da za ugotovitev višine pripadajoče plače sodišče postavi sodnega izvedenca, zlasti še, če lahko odloči že na podlagi drugih izvedenih dokazov (listine, priče).

5.Kot je obrazložilo že Vrhovno sodišče v revizijski sodbi, pritožnica ni postavila določnega zahtevka, zgolj njeno prepričanje, da bi ji pripadalo več, pa še ne kaže na to, da je dosojeni znesek napačen. Pritožnica sicer v ustavni pritožbi navaja svoje razloge, zakaj da je še vedno prikrajšana na osebnem dohodku v letih 1988, 1989 in 1990. Vendar pa iz teh navedb izhaja, da se občutek pritožnice o tem prikrajšanju sploh ne nanaša na obdobje, ki je bilo predmet spora v obravnavanem sodnem postopku - to pa je obdobje, opredeljeno s pravnomočno odločbo št. S-446/98.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan