Jedro

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP

S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik. Meni, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da ima v postopku pooblaščenca. Zatrjuje, da je sklep v konkretnih okoliščinah materialnopravno zmoten, nesorazmeren in v nasprotju s temeljnimi načeli pravdnega postopka, predvsem z načelom ekonomičnosti in pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Meni, da 3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP formalno omogoča prekinitev postopka v primeru začetka postopka za postavitev stranke pod skrbništvo, vendar je njena rigidna uporaba brez upoštevanja vseh okoliščin primera nedopusten poseg v pravice tožnika. Navaja, da je bil tožnik leta 2023, ko je vložil tožbo, popolno poslovno sposoben, v postopku ga zastopa pooblaščenec. Meni, da začetek postopka za postavitev pod skrbništvo ne more avtomatično prekiniti postopka, saj interese tožnika varuje njegov pooblaščenec. Zavzema se za upoštevanje namena instituta pooblastila in namensko metodo razlage določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP; določba 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP ureja izjemo, kadar ima stranka pooblaščenca. Sklicuje se na sklep VS RS II Ips 69/2012. Meni, da če lahko pooblaščenec nadaljuje postopek ob dejanski ugotovljeni izgubi procesne sposobnosti, toliko bolj lahko postopek nemoteno poteka, če je izguba sposobnosti le možnost in odvisna od negotovega izida drugega postopka. Zatrjuje, da je prekinitev postopka nesorazmeren ukrep, s tem je sodišče dalo prednost abstraktni možnosti bodoče procesne nesposobnosti pred konkretno neposredno škodo, ki tožniku nastaja zaradi zastoja postopka, ki traja že 2 leti in še vedno ni zaključen. Navaja, da tožnik v vsakdanjem življenju nemoteno funkcionira in skrbi zase, kar kaže na to, da predlog za postavitev pod skrbništvo morda sploh ne bo utemeljen. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba.

6.Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP postopek prekinilo zaradi začetka postopka odločanja o predlogu za postavitev tožnika pod skrbništvo skladno z določbami Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki ima za odprte postopke isto posledico kot v preteklosti začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti, tj. prekinitev postopka.

7.Tožnik v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi, da se je 24. 3. 2025 pred Okrajnim sodiščem v ... začel postopek njegove postavitve pod skrbništvo (zadeva I N ../2025). Zmotno se zavzema za to, da prekinitev postopka ni pravilna, ker ima v tem individualnem delovnem sporu pooblaščenca, ker naj bi enako kot v primeru izgube pravdne sposobnosti po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP obstajala izjema, zaradi katere se postopek ne bi smel prekiniti. Tožnikovo stališče je pravno zmotno. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP (prim. odločitve VSC I Cp 226/2025, VSL I Cp 1384/2020 in II Cp 631/2023, VSM I Cp 781/2023 idr.). V skladu s sodno prasko se torej pravdni postopek prekine, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo. Pri tem ni odločilno, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga pritožnik. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe. V zvezi s tem obstaja enotna sodna praksa, da je treba odrediti prekinitev pravdnega postopka, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo, zlasti če je pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj (prim. odločitev VSM I Cp 781/2023 idr.). Na pravilnost odločitve ne more vplivati sklicevanje na starejšo drugačno odločitev (VS RS II Ips 69/2012 z dne 8. 1. 2015), ki je bila sprejeta na podlagi besedila ZPP pred uveljavitvijo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP (17. 2. 2017).

8.S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen. Zavzemanje za nadaljevanje postopka v tem individualnem delovnem sporu kljub začetku postopka za postavitev tožnika pod skrbništvo ni utemeljeno, saj v primeru odrasle osebe, ki sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, skrbi za njene pravice postavljeni skrbnik, ki ima položaj zakonitega zastopnika (262. člen DZ). Dejstvo, da v času vložitve tožbe tožnik ni imel omejene poslovne sposobnosti oziroma ni bil (v celoti ali delno) postavljen pod skrbništvo, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj zakon izrecno določa odreditev prekinitve postopka v času trajanja postopka v zvezi s tem. Sodišče prve stopnje tako nima pravice niti dolžnosti, da bi tehtalo posledice prekinitve (tožnik v zvezi s tem na splošno zatrjuje nastanek škode zaradi trajanja postopka 2 leti) in možnosti, da bi se v drugem postopku izkazalo, da tožnik ne more samostojno opravljati pravdnih dejanj. Tudi zatrjevanje, da naj bi tožnik sicer v vsakdanjem življenju nemoteno funkcioniral in skrbel zase, na odločitev v zadevi ne more vplivati, sodišče v individualnem delovnem sporu pa ni niti pristojno niti nima strokovnega znanja za presojo, ali bo tožnik v nepravdnem postopku verjetno postavljen pod skrbništvo ali ne.

9.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

10.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza: