Jedro

Plačila sodne takse so invalidi oproščeni le v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pri čemer v obravnavanem postopku po podatkih spisa ne gre za tako zadevo. Zgolj dejstvo, da se dolžnica počuti diskriminirano, ker se zoper njo vodi izvršilni postopek za izterjavo denarne terjatve, pa ne omogoča zaključka, da bi šlo za postopek v zvezi z diskriminacijo invalida.

Po ustaljeni sodni praksi se socialna ogroženost pri oprostitvi plačila sodnih taks presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb, ravno tako pa se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti. Okoliščina, da so dolžničini prihodki obremenjeni s krediti in administrativnimi prepovedmi, pa je lahko upoštevna v okviru predloga za obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v delu, kolikor se nanaša na zavrnitev predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v delu, kolikor se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice za oprostitev, odlog oziroma za obročno plačilo sodne takse z dne 27. 3. 2024. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica, ki navaja, da sodišče ni ustrezno upoštevalo, da je njen dohodek obremenjen s krediti in administrativnimi prepovedmi. Sodišče se do teh navedb in do predloženih dokazov o plačilu kreditov ni opredelilo in ni presodilo, ali to lahko vpliva na dolžničino sposobnost plačila sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Dolžnica je po prejemu plačilnega naloga za sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi sodišče zaprosila za taksne olajšave zaradi prezadolženosti in zaradi diskriminiranega položaja, ker je invalidka. Po pozivu sodišča je predlog dopolnila s podatki in izjavami iz drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ter z listinskimi dokazili.

6. Glede na navedbe iz predloga višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je neutemeljeno dolžničino razlogovanje, da bi morala biti plačila sodne takse oproščena že zato, ker je invalidka. V skladu s petim odstavkom 10. člena ZST-1 so namreč plačila sodne takse invalidi oproščeni le v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pri čemer v obravnavanem postopku po podatkih spisa ne gre za tako zadevo. Zgolj dejstvo, da se dolžnica počuti diskriminirano, ker se zoper njo vodi izvršilni postopek za izterjavo denarne terjatve, pa ne omogoča zaključka, da bi šlo za postopek v zvezi z diskriminacijo invalida (dolžnica ob tem niti ne pojasni, kako naj bi bila v tem postopku diskriminirana in kako naj bi to vplivalo na taksno obveznost). Posledično niso izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev na podlagi te določbe, torej brez preverjanja dolžničine materialne zmožnosti glede plačila sodne takse.1

7. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem z namenom ugotavljanja upravičenosti do taksnih olajšav utemeljeno presojalo dolžničino premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ter izpodbijano odločitev oprlo na določbe 11., 12. in 12.a člena ZST-1. Ugotovilo je, da povprečni mesečni dohodek na člana družine znaša ... EUR neto, tak dohodek pa precej presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v zvezi z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih od 1. 4. 2024 znaša 969,76 EUR (2 × 484,88 EUR). Zaključilo je, da prosilka ni upravičena do taksnih olajšav, saj že po dohodkovnem merilu presega navedeni cenzus, in ker se kreditne in druge obveznosti predlagatelja pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo, s takojšnjim plačilom celotnega zneska takse, ki je relativno nizek, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata dolžnica in njen mož.

8. Dolžnica v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča o višini prejemkov, meni pa, da bi moralo sodišče ob tem upoštevati izvedene odtegljaje in obremenitve iz naslova administrativnih prepovedi in kreditov. V delu, ki se nanaša na predlog za oprostitev plačila sodne takse, takim navedbam ni mogoče slediti, saj se po ustaljeni sodni praksi socialna ogroženost pri tej taksni olajšavi presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb2, ravno tako pa se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti3, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ob ugotovljenih dohodkih je tako pritrditi sodišču prve stopnje, da dolžnica pogojev za oprostitev plačila sodne takse ne izpolnjuje.

9. Okoliščina, da so dolžničini prihodki obremenjeni s krediti in administrativnimi prepovedmi, pa je lahko upoštevna v okviru predloga za obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse.4 Sodišče prve stopnje je to prezrlo in se do odtegljajev od dohodka, ki jih dolžnica navaja v predlogu in v dokaz katerim prilaga pokojninski odrezek ter potrdila o plačilih, v zvezi s tema taksnima olajšavama ni opredelilo in ni presodilo, ali in kako vplivajo na dolžničino sposobnost takojšnjega plačila sodne takse v celotnem znesku, zato je dejansko stanje v tem okviru ostalo nepopolno ugotovljeno.

10. Višje sodišče je ob pojasnjenem dolžničini pritožbi delno ugodilo in sklep v delu, kolikor se nanaša na zavrnitev predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v delu, kolikor se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob presoji zatrjevanih odtegljajev od dolžničinega dohodka iz naslova administrativnih prepovedi in kreditov ponovno odločiti o njenem predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

1 Prim. VSL Sklep I Cp 1701/2018 z dne 4. 9. 2018. 2 Prim. npr. VSL sklep II Cp 1710/2014 z dne 26. 6. 2014 in VSL sklep II Cp 3388/2015 z dne 24. 12. 2015 3 Prim. npr. VSL Sklep I Cp 2097/2020 z dne 22. 12. 2020, VSL Sklep II Cp 13/2019 z dne 7. 1. 2019, VSL Sklep I Cp 2615/2017 z dne 20. 11. 2017 in številne druge. 4 Prim. VSL Sklep II Cp 2784/2017 z dne 27. 12. 2017, VSL Sklep I Cp 2097/2020 z dne 21. 12. 2020, VSL Sklep II Cp 33/2022 z dne 24. 2. 2022 in drugi.