Jedro

Stranka mora v dokaznem predlogu natančno ter jasno in razumljivo opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Predlagani dokazi morajo biti relevantni, potrebni, primerni ter takšni, da z njihovo izvedbo ne pride do zavlačevanja postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 21. 5. 2015, vloženega zoper sklep o izvršbi I 59/2015 z dne 6. 5. 2015 (I. točka izreka) ter odločilo, da je dolžnik dolžan v roku 8 dni od vročitve sklepa povrniti upnici 171,35 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nasprotuje zaključku sodišče prve stopnje, da njegov ugovor ni utemeljen, ker da je upnica z dnem 1. 10. 2013 postala polnoletna, s čimer ji pripada upravičenje, da zoper njega kot očeta, zahteva neplačane preživninske obveznosti. Graja ugotovitev, da upnica ni sodelovala pri dogovarjanju med njim, S.J. in N.P., da zaradi dejstva preselitve sina k njemu, sam materi S.J. zanjo ne bo več plačeval preživnine. V tej zvezi dodaja, da se je upnica s takšnim dogovorom strinjala zato, ker živi v K in se v okviru tamkajšnjega Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje - C., šola in prejema invalidnino, s katero se preživlja. Ugovarja pooblastilnemu razmerju, ki ga je upnica podpisala pooblaščenki. Po njegovem bi morala imeti upnica za predmetni postopek posebnega zastopnika, saj ni sposobna razumeti pravnih dejanj, za katere je pooblastila odvetnico. Sodišče bi moralo poleg listinskih dokazov, na katere se sklicuje v izpodbijanem sklepu, izvesti tudi dokaze z zaslišanjem prič, ki jih je predlagal v ugovoru. Sodišče je v posledici zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo - določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Opozarja na zmoten izračun zapadlih preživninskih obrokov v izpodbijanem sklepu.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim izvajanjem ter se zavzema za njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu izpodbijanega sklepa je ugotoviti, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno presojalo, ali je dolžnik izkazal obstoj kakšnega razloga, ki bi preprečil predmetno izvršbo oziroma izkazal morebitno prenehanje terjatve (55. člen ZIZ). Dolžnik je v ugovoru opozarjal na spremenjene okoliščine po izdaji izvršilnega naslova - sodne poravnave ter nasprotoval kakršnemukoli dolgu do upnice. Glede na dolžnikove trditve, da sta se mama upnice S.J. in njegova nova partnerica N.P. v avgustu 2013 dogovorili, da zaradi preselitve sina k dolžniku, slednji ni več dolžan plačevati preživnine za upnico, s čimer je uveljavljal pobot preživninskih terjatev, ter dejstvo, da je upnica 1. 10. 2012 postala polnoletna in da morebitnega dogovora o spremembi plačevanja preživnine ne priznava, je sodišče prve stopnje po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal nobenega izmed ugovornih razlogov, primeroma naštetih v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Izvršilno sodišče je v postopku prisilne izvršitve terjatve vezano na izvršljivo sodno poravnavo, ki predstavlja izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), vse dokler ta ni spremenjena ali razveljavljena (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). V izvršilnem postopku torej sodišče ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz njega, le prisilno izvrši. Ob tem je izpostaviti, na kar v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno opozarja tudi sodišče prve stopnje, da je bila v času dogovarjanja mame upnice S.J. in dolžnikove nove partnerice N.P., upnica že polnoletna in bi se lahko veljaven dogovor o preživnini sklepal le med upnico in dolžnikom, z materjo pa le, če bi imela za to ustrezno pooblastilo upnice, česar pa glede na listine v spisu in navedbe dolžnika, ta ni imela.

7. Po obrazloženem, in ker dolžnik ni dokazal, da je bila sodna poravnava spremenjena ali razveljavljena, je za obravnavani primer bistveno, ali je dolžnik za obdobje od avgusta 2013 do februarja 2015, torej za obdobje za katerega upnica zahteva preživnino, na kakršenkoli način izpolnil svojo preživninsko obveznost po izvršilnem naslovu oziroma izkazal obstoj razloga, ki bi preprečil predmetno izvršbo. Ker dolžnik takšnega bremena v postopku na prvi stopnji tudi po oceni sodišča druge stopnje ni zmogel, je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti njegovega ugovora pravilna (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

8. Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne navedbe v zvezi s spremenjenimi okoliščinami ter dogovarjanjem o pobotu terjatev, na katere pa je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa in jih povzema.

9. Brez vpliva na pravilnost izpodbijane prvostopenjske odločitve so dolžnikova pritožbena izvajanja, da je sodišče prve stopnje z neizvedbo dokaza z zaslišanjem predlaganih prič, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V tej zvezi je pojasniti, da ima vsaka stranka pravico zahtevati izvedbo dokazov za svoje trditve (212. člen ZPP), sodišče pa samo presodi, katere dokaze bo izvedlo (drugi odstavek 213. člena ZPP). Stranka mora v dokaznem predlogu natančno ter jasno in razumljivo opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Predlagani dokazi morajo biti relevantni, potrebni, primerni ter takšni, da z njihovo izvedbo ne pride do zavlačevanja postopka. Ustavno sodišče RS je v sklepu št. Up 537/01 z dne 27. 3. 2003 pojasnilo, da sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev po razumni oceni sodišča niso bistveni. Ker je dolžnik s predlaganim zaslišanjem prič in strank hotel izkazati dejstva, ki izhajajo že iz listinskih dokazov in navedb strank v pisnih vlogah, izvedba takšnih dokazov, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, za ugotovitev dejanskega stanja ni bila potrebna.

10. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno ugovarja upničinemu razumevanju pooblastilnega razmerja, razumevanju vsebine predloga za izvršbo, njenega smisla in posledic. Pravdna oz. procesna sposobnost stranke, ki se kaže v sposobnosti stranke, da razume pomen svojih dejanj in je sama sposobna skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, predstavlja procesno predpostavko, ki mora biti podana ves čas postopka pred sodiščem in na katero sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstoj poslovne in procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, vendar pa, če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora samo po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne (ne)sposobnosti. Pritožbene trditve dolžnika niso vzbudile pomislekov oziroma dvoma v upničino pravdno sposobnost, saj se ta glede na potrdila Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje K., Zavod C. redno šola po srednješolskem programu srednjega poklicnega izobraževanja program administrator, kot navaja upnica v odgovoru na pritožbo se je njeno bolezensko stanje stabiliziralo in se uspešno vključuje v družbo, poleg tega pa jo v predmetnem postopku zastopa odvetnica, ki je prava vešča stranka. S tem je varovan tako upničin osebni in socialno-ekonomski položaj, kot tudi njene pravice in pravne koristi v tem postopku.

11. Pritrditi je pritožbeni navedbi dolžnika, da upnici iz naslova preživnine ne dolguje 2.871,12 EUR s pripadki, kar je v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pri povzemanju sklepa o izvršbi zmotno navedlo sodišče prve stopnje, vendar navedena očitna pisna pomota ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj višina obveznosti ni bila ključna pri sprejemanju izpodbijane odločitve, niti ni sodišče o tem dejstvu ponovno odločalo, medtem ko pa je v sklepu o izvršbi obveznost dolžnika natančno določena tako glede zapadlih obrokov preživnine s pripadki, kot tudi glede zavarovanja še nezapadlih preživninskih obveznosti.

12. Sano dejstvo, da je dolžnik zoper mater upnice S.J. vložil tožbo zaradi plačila 4.000,00 EUR, ki naj bi po temelju predstavljala verzijski zahtevek za izključno vzdrževanje sina L.T. od junija 2013 dalje, ne vpliva na pravilnost in zakonitost predmetnega izvršilnega postopka. Bistveno je, da je upnica v predlogu za izvršbo zahtevala plačilo že zapadlih zneskov preživnine in zavarovanje še nezapadlih terjatev, kar ji pripada po izvršilnem naslovu, ki v času vložitve predloga za izvršbo, ob izdaji sklepa o izvršbi ter izpodbijanega sklepa, še ni bil pravnomočno spremenjen ali razveljavljen. V obravnavanem primeru tudi ne gre za zlorabo izvršbe z namenom povzročitve škode dolžniku, na kar smiselno opozarja v pritožbi, saj upnici pripada preživnina po zakonu - 123. člen ZZZDR, kar pravilno pojasnjuje tudi že sodišče prve stopnje ter na tej podlagi sprejetem izvršilnem naslovu, zato jo je dolžnik dolžan plačevati.

13. Sodišče druge stopnje na ostale pritožbene navedbe ni odgovorilo, saj za rešitev zadeve niso pravno upoštevne.

14. Dolžnik ni konkretizirano grajal stroškovne odločitve (II. točka izreka), zato je bil opravljen uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ni pokazal nepravilnosti.

15. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je kot tako zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. O pritožbenih stroških dolžnika ni bilo odločeno, ker jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica v odgovoru na pritožbo dolžnika ni navedla ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma ni doprinesla k odločitvi o pritožbi tako, da stroški sestave odgovora na pritožbo ne predstavljajo za postopek potrebnih stroškov, do povračila katerih bi bila upravičena (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ). Stroške odgovora na pritožbo krije upnica sama.