Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Četudi drži, da je tožnik bil oziroma bi moral biti kot pripadnik specialne vojaške enote usposobljen za delovanje v izjemnih razmerah ter položajih, ni mogoče mimo dejstev, da je bil obenem popoln padalski začetnik, ki dotlej še nikoli ni skočil s padalom in ki je, potem ko je napravil začetniško napako (prezgodaj je opravil zadnji zavoj pred pristankom), v celoti sledil navodilom, ki mu jih je po radijski zvezi neposredno dajal padalski inštruktor. Z napakami, ne prav premišljenimi odločitvami itn. je pač, ko gre za začetnika, vselej treba računati. Zato, kadar se zgodijo, ti običajni in predvidljivi lapsusi bremenijo objektivno odgovornega.
Revizija se zavrne.
Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 543,51 €.
1. Na podlagi presoje, da je tožena stranka objektivno odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel dne 2. 10. 1996 pri skoku s padalom, izvedenim v okviru vojaškega usposabljanja na območju letališča ..., je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženo stranko zavezalo k plačilu 12.855,87 € (prej 3,080.780,32 SIT) odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, tj. za znesek 13.227,28 € (prej 3,169.785,8 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev 655,39 € (prej 157.057 SIT) tožnikovih pravdnih stroškov.
2. Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Z odločitvijo prvostopenjskega sodišča glede temelja zahtevka je pritožbeno sodišče soglašalo, zato je pritožbo tožene stranke v celoti zavrnilo. Glede višine zahtevka pa je na tožnikovo pritožbo korigiralo prvostopenjsko sodbo in prisojeni znesek odškodnine zvišalo za 2.921,05 € (prej 700.000 SIT). Temu ustrezno je spremenilo tudi stroškovni del prvostopenjske sodbe in toženo stranko zavezalo k plačilu nadaljnjih 1.812,88 € (prej 434.438 SIT) tožnikovih pravdnih stroškov. V ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.
3. Tožena stranka v reviziji uveljavlja revizijska razloga ''bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava''. Meni, da je treba izjave prič, ki izražajo strokovne ocene, presojati po pravilih ustrezne stroke in ne po načelu proste presoje dokazov. Zato bi morali sodišči izpovedbo inštruktorja padalstva R. K. in mnenje posebne komisije Generalštaba Slovenske vojske, ki vsebujeta analizo vzrokov nezgode, obravnavati kot strokovni izjavi, ne pa nanju gledati povsem arbitrarno. Ta dokaza, trdi, kažeta, da tožnik ni bil neusposobljen za padalske skoke – nenazadnje je bil kot pripadnik specialne enote usposobljen za delovanje v izjemnih razmerah ter položajih, zaradi česar bi moral ukrepati tako, da se ne bi poškodoval, tudi če bi bila radijska zveza z inštruktorjem med pristajanjem prekinjena – prav tako pa, da bi tožnik, če bi bil vseskozi upošteval inštruktorjeva navodila, oviro zlahka preletel ali pa pristal pred njo. Tožnikovo ravnanje je, nadaljuje, treba presojati s poostrenim merilom skrbnosti, ki zavezuje poklicnega pripadnika specialnih enot in se razlikuje od meril, ki veljajo za povprečnega človeka. Zato bi morali sodišči najprej ugotoviti vsebino takšnega strožjega skrbnostnega standarda, nato pa jo primerjati s povprečno, običajno skrbnostjo. Da tožnik ni ravnal ustrezno skrbno, nenazadnje potrjuje dejstvo, da se tisti dan ni poškodoval prav noben drug udeleženec padalske vaje iz tožnikove skupine. Ker je toženka storila vse potrebno za usposobitev tožnika za padalca in zagotovila nadzor usposobljenega inštruktorja padalstva, zaključi, je vsa odgovornost oziroma najmanj 70 % odgovornosti za nastalo škodo na tožniku.
4. Tožnik v odgovoru na revizijo replicira na revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.
5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
6. Revizija ni utemeljena.
7. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah(1) že večkrat pojasnilo, da spoznavni proces v pravdnem postopku (z redkimi izjemami(2)) ni vezan na dokazna pravila (8. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Dokazna ocena je prosta in pridržana sodišču, kar pomeni, da je dokazna vrednost posameznega dokaza, tj. njegovo vrednotenje in spoznavanje, kakšno težo ima, plod individualnega sodnikovega prepričanja v vsakem konkretnem primeru posebej. Tako dokazni sredstvi, ki ju omenja tožena stranka,(3) samo zato, ker izvirata od subjektov s strokovnim znanjem in izkušnjami s področja, ki je povezano z dejstvi, glede katerih sta bili podani, ne prevladata nad drugimi v prvostopenjskem postopku izvedenimi dokazi, pač pa sta jim a priori prirejena. In če ju je sodišče po celoviti, vestni in skrbni presoji vsakega od izvedenih dokazov posebej in vseh izvedenih dokazov skupaj naposled ocenilo drugače, kot si je prizadevala tožena stranka, s tem ni bila prekršena nobena določba pravdnega postopka. Prav nasprotno, procesnemu postulatu proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP je bilo v celoti zadoščeno.
8. Pri preizkusu materialnopravne pravilnosti odločitve, ali tožena stranka objektivno in v celoti odgovarja za tožniku nastalo škodo, je revizijsko sodišče izhajalo iz zanj zavezujočih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so prestale pritožbeni preizkus (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP): - tožnik je bil resda poklicni vojak, vendar povsem neizkušen padalec; kritični skok je bil njegov prvi nasploh, - med skokom je bil v radijski zvezi z inštruktorjem padalstva R. K., - ves čas je sledil inštruktorjevim navodilom, - potem ko je prezgodaj opravil zadnji zavoj, mu je inštruktor ukazal, naj spusti padalo; ko je to storil, mu je inštruktor zaukazal, naj nadaljuje, - inštruktorjeva navodila je v celoti izpolnil (kolikor je bil to kot padalec začetnik pač zmožen storiti), za v visoki travi skrite klopi, v katere se je zaradi previsoke hitrosti pri doskoku naposled zaletel, ni vedel in jih med skokom tudi ni videl. 9. Te ugotovitve ob revizijsko neosporavani predpostavki, da skakanje s padalom samo po sebi predstavlja nevarno dejavnost, za katero kot organizator, v čigar interesu se je vršila, objektivno odgovarja tožena stranka, po presoji revizijskega sodišča izključujejo vsakršno možnost njene ekskulpacije. Četudi drži, da je tožnik bil oziroma bi moral biti kot pripadnik specialne vojaške enote usposobljen za delovanje v izjemnih razmerah ter položajih, ni mogoče mimo dejstev, da je bil obenem popoln padalski začetnik, ki dotlej še nikoli ni skočil s padalom in ki je, potem ko je napravil začetniško napako (prezgodaj je opravil zadnji zavoj pred pristankom), v celoti sledil navodilom, ki mu jih je po radijski zvezi neposredno dajal padalski inštruktor. Z napakami, ne prav premišljenimi odločitvami itn. je pač, ko gre za začetnika, vselej treba računati. Zato, kadar se zgodijo, ti običajni in predvidljivi lapsusi bremenijo objektivno odgovornega. Ali, kot je vsebinsko bistvo zadeve v nekaj povedih pomenljivo strnilo že pritožbeno sodišče: ''v rizično sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna dejanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti; dovolj je, da so taka dejanja objektivno predvidljiva.'' Sklep sodišč, da tožnikovemu ravnanju ni pripisati niti prispevka k nastali škodi, je zatorej pravilen.
10. Po navedenem uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).
11. Ker je tožena stranka v revizijskem postopku izgubila, mora v skladu z merilom uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) tožniku povrniti stroške revizijskega postopka. Te je revizijsko sodišče tožniku priznalo in odmerilo na podlagi specifikacije v odgovoru na revizijo ter tako toženi stranki naložilo v plačilo 543,51 € zadevnih stroškov.
Op. št. (1): Glej zadeve II Ips 550/2008, II Ips 461/2009 idr.
Op. št. (2): Takšno je npr. pravilo o dokazni moči javne listine iz prvega odstavka 224. člena ZPP, ki pa ni absolutno. Prosto dokazno oceno izključuje le tedaj oziroma dokler nasprotna stranka ne predlaga dokaza nasprotja.
Op. št. (3): Gre za izpovedbo inštruktorja padalstva R. K. in mnenje posebne komisije Generalštaba Slovenske vojske.