Jedro

Pritožbeni očitki glede opustitve pojasnilne dolžnosti tožnice in posledične ničnosti pogodbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote in so kot taki neupoštevni. Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (286. člen ZPP). Toženec je bil seznanjen s trditvami tožnice, prerekal pa ni nobene. Neprerekana dejstva je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Toženec je imel možnost podati trditve o obliki pogodbe, o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti in vsem ostalem, kar sedaj navaja v pritožbi, pa tega ni storil in sodišču tudi ni podal razloga, zakaj tega ne bi mogel zatrjevati pravočasno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnica je zoper toženca vložila predlog za izvršbo zaradi plačila 138.558,15 EUR glavnice, zakonskih zamudnih obresti in stroškov na podlagi verodostojne listine (izpiska iz poslovnih knjig). Toženec je zoper sklep o izvršbi podal ugovor, v katerem je navedel, da verodostojne listine ni prejel in se do nje ne more opredeliti. Izvršilno sodišče je na podlagi ugovora sklep razveljavilo v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, zahtevek pa je odstopilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Le-to je tožnico s sklepom z dne 8. 8. 2017 pozvalo, da dopolni tožbo tako, da navede vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek in vse dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Tožnica je to naredila v vlogi z dne 1. 9. 2017. Tožencu je bila vloga vročena 11. 9. 2017, vendar nanjo ni odgovoril. Pravilno je bil vabljen na prvi narok 9. 4. 2018, vendar se ga ni udeležil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Sodišče prve stopnje je istega dne končalo glavno obravnavo in izdalo sodbo, s katero je razveljavilo sklep o izvršbi še v preostalih dveh točkah izreka in v celoti ugodilo zahtevku tožeče stranke.

2. Toženec vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi trdi, da se je v ugovoru obrazloženo opredelil do pogodbe, ki je temelj obveznosti, sodišče pa naj bi zagrešilo bistveno kršitev postopka s tem, ko se do teh navedb ni opredelilo. Navaja tudi, da naj bi bila pogodba zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti tožnice nična.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. (212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V skladu z navedenim določilom ZPP imata pravdni stranki obveznost obrazložitve vlog. Izjemoma, v primeru, ko upnik ne razkrije dejanske podlage svojega zahtevka, tej obveznosti zadosti izjava nevednosti (2. odstavek 214. člena ZPP, glej tudi sklep II Ips 24/2013 z dne 13. 3. 2014). Dolžnik lahko tako v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine, če je upnik predlogu ne priloži, uspešno ugovarja zoper sklep o izvršbi že s tem, da navede, da dejanske podlage zahtevka ne pozna.

5. Toženec je tekom celotnega postopka na prvi stopnji, tako pred izvršilnim kot pred pravdnim sodiščem, podal le eno vlogo, in sicer ugovor zoper sklep o izvršbi. Ni odgovoril na dopolnitev tožbe z dne 1. 9. 2017, v kateri je tožnica navedla podrobno dejansko podlago svojega zahtevka in med drugimi dokaznimi predlogi sodišču predlagala, da toženca pozove na predložitev pisnega izvoda pogodbe o kreditiranju. Na poziv sodišča toženec pogodbe ni izročil, prav tako pa se ni udeležil naroka za glavno obravnavo, čeprav je bil nanjo pravilno vabljen in svojega izostanka ni opravičil (vročilnica, pripeta listovni številki spisa 51).

6. Pritožbene navedbe so delno protispisne, delno pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote.

7. Neresnične in protispisne so vse pritožbene navedbe, v katerih želi toženec prikazati vsebino ugovora kot obrazloženo prerekanje obstoja in vsebine pogodbe o kreditiranju (da pogodba ni bila sklenjena, da ni bila sklenjena v pisni obliki, da pisnega izvoda nima ...). Toženec v ugovoru z dne 30. 3. 2017 ni navedel nobenih dejstev. V ugovoru je toženec vsebinsko zatrjeval le, da verodostojne listine št. 4 635265-013,1 kot je bila označena v predlogu za izvršbo, ni prejel, zaradi česar se do nje ne more opredeliti.2 S tem je svojemu trditvenemu bremenu na tej stopnji postopka zadostil, kar je sodišče pravilno upoštevalo in razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Pritožbeni očitki glede tega, da bi se sodišče moralo opredeliti do dejstev, ki jih je navedel v ugovoru, so tako neutemeljeni, saj je sodišče izjavo nevednosti pravilno upoštevalo, drugih dejstev pa toženec ni navedel. 8. Pritožbeni očitki glede opustitve pojasnilne dolžnosti tožnice in posledične ničnosti pogodbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote in so kot taki neupoštevni. Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (286. člen ZPP). Toženec je bil seznanjen s trditvami tožnice, prerekal pa ni nobene. Neprerekana dejstva je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznana (2. odst. 214. člena ZPP). Toženec je imel možnost podati trditve o obliki pogodbe, o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti in vsem ostalem, kar sedaj navaja v pritožbi, pa tega ni storil in sodišču tudi ni podal razloga, zakaj tega ne bi mogel zatrjevati pravočasno. Ker je toženec s temi navedbami prekludiran, so neupoštevne in je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

9. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev v škodo tožene stranke, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Pri čemer tožnica v odgovoru na tožbo pravilno opozarja, da gre pri tej listini za izpisek iz poslovnih knjig tožnice in ne za pogodbo, saj slednja ni verodostojna listina. 2 Ugovor je poleg te navedbe vseboval le še generične povedi o tem, da toženec ne more biti dolžnik, ker listine ne pozna.