Jedro

Za presojo pravočasnosti pritožbe ni merodajen le zapis prejemnika na vročilnici in se lahko tudi iz žiga na vročilnici in oddajne knjige prvostopenjskega sodišča ugotavlja njena pravočasnost.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12.10.2005 razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi o prekršku je sodišče prve stopnje storilca spoznalo za odgovornega prekrška po 11. točki 1. odstavka 229. člena ZDR. Izreklo mu je denarno kazen v znesku 500.000,00 SIT ter mu naložilo plačilo povprečnine v znesku 30.000,00 SIT. Proti prvostopenjski odločbi o prekršku je storilec vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrglo kot prepozno. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je storilec prvostopenjsko odločbo o prekršku prejel dne 26.6.2005, kot je osebno z besedami napisal na vročilnici, pritožbo pa vložil dne 7.7.2005, torej po preteku osemdnevnega pritožbenega roka, ki se je iztekel na delavnik dne 4.7.2006. Zoper drugostopenjsko odločbo o prekršku je vrhovni državni tožilec na pobudo storilčeve zagovornice, odvetnice T.Ž, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 1. odstavka 182. člena v zvezi s 1. odstavkom 194. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in naslednji; ZP). Navaja, da je storilčev napis na vročilnici, da je prvostopenjsko odločbo o prekršku prejel dne 26.6.2005, očitna pomota, saj je na vročilnici odtisnjen poštni žig z datumom 29.6.2005. Da je temu tako, izhaja tudi iz oddajne knjige prvostopenjskega sodišča, kjer je razvidno, da je bila prvostopenjska odločba na pošto oddana dne 28.6.2005 in jo je storilec prejel dne 29.6.2005. Ob takem stanju je storilčeva pritožba, oddana priporočeno na pošto dne 7.7.2005, pravočasna in jo drugostopenjsko sodišče ne bi smelo zavreči. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila po določbi 171. člen novega Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in naslednji, ZP-1) v zvezi z določbo 2. odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu, ki nanjo ni odgovoril. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena. Pravilna je ugotovitev vložnika zahteve, da je v obravnavani zadevi storilec pravočasno vložil pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo o prekršku in zato drugostopenjsko sodišče njegove pritožbe ne bi smelo zavreči. Na podlagi dokazila o vročitvi prvostopenjske določbe storilcu (vročilnica na listovni številki 10 spisa) ter fotokopije obvestila o prispeli pošiljki glede vročitve prvostopenjske odločbe storilcu, fotokopije oddajne knjige prvostopenjskega sodišča z dne 28.6.2005 in dopisa prvostopenjskega sodišča Vrhovnemu državnemu tožilstvu z dne 29.12.2005, ki jih je v postopku z vloženim izrednim pravnim sredstvom sodišču predložil vložnik zahteve, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločbo storilcu priporočeno poslalo oziroma jo oddalo na pošto dne 28.6.2005, pošiljka je bila storilcu osebno vročena naslednjega dne 29.6.2005, storilec pa je na vročilnico pomotoma kot datum prejema z besedo napisal 26.6.2005. Osemdnevni pritožbeni rok (1. odstavek 182. člena ZP) je tako za storilca po 2. odstavku 101. člena ZP začel teči 30.6.2005 in se je iztekel na delavnik dne 7.7.2005. Ob upoštevanju 3. odstavka 100. člena ZP je storilec pritožbo vložil dne 7.7.2005, kot ugotavlja tudi drugostopenjsko sodišče, kar pomeni, da je njegova pritožba pravočasna in je pritožbeno sodišče ne bi smelo zavreči po 1. odstavku 194. člena ZP.

Ker je podana kršitev ZP, ki jo vrhovni državni tožilec uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče njegovi zahtevi ugodilo. Ob uporabi 171. člena ZP-1 in 1. odstavka 426. člena ZKP je izpodbijano odločbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v novo odločitev.