Jedro

Za sestavo veljavne notarske (javne) oporoke po določbah BGB ni obvezno sodelovanje prič.

69. člen ZD ne vpliva na presojo veljavnosti zapustnikove oporoke. Ta določba ne pomeni, da lahko napravi državljan RS oporoko v tujini le na ta način. Oporoka, sestavljena v tujini v skladu z 69. členom ZD, predstavlja zgolj obliko oporoke, izpeljane iz sodne oporoke. Stvar oporočitelja je, za kakšno obliko oporoke se bo odločil. Zapustnikova oporoka je glede oblike veljavna tudi v Republiki Sloveniji, ker je bila sestavljena v obliki, ki je veljavna po pravnem redu Nemčije kot pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in napotilo dediče AA, MN in AJ na pravdo zoper oporočno dedinjo FJ zaradi zahtevka za razveljavitev zapustnikove notarske oporoke z dne 25.11.2009, sestavljene pri notarju dr. SPF v Nemčiji (II. točka izreka). Dedičem je določilo rok 30 dni po pravnomočnosti sklepa za vložitev tožbe in jih opozorilo, da bo sodišče nadaljevalo s postopkom, ne da bi upoštevalo njihove navedbe, če tožbe v navedenem roku ne bodo vložili (III. točka izreka).

Zoper sklep se pritožujeta AA in MN (v nadaljevanju: dediča), ki uveljavljata pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje, pri čemer naj prvo sodišče ugotovi, ali je zapustnik napravil veljavno oporoko v skladu z Zakonom o dedovanju RS in nato odloči o morebitnih napotitvah dedičev na pravdo. Navajata, da je prvo sodišče nepravilno priznalo veljavnost zapustnikove oporoke, sestavljene pred notarjem v Nemčiji. Dediča se ne strinjata s stališčem prvega sodišča, da je zapustnik veljavno oporočno razpolagal s premoženjem v Sloveniji, ker je oporoka pred notarjem v Nemčiji veljavna na podlagi 33. člena ZMZPP. Zapustnikova oporoka ni veljavna za dedovanje premoženja v Sloveniji. Prvo sodišče je spregledalo, da se ZMZPP uporablja le za civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom. V predmetnem zapuščinskem postopku mednarodni element ni prisoten. Zapustnik je bil slovenski državljan, oporočni in zakoniti dediči so slovenski državljani, nepremičnine, ki so predmet dedovanja, pa se nahajajo na območju Slovenije. Ker ni mednarodnih elementov ni razloga za uporabo ZMZPP. Ker je zapustnik slovenski državljan, velja zanj le slovensko pravo, zato je treba v zapuščinskem postopku uporabiti le slovensko pravo in po njem presojati veljavnost oporoke. Sodišče bi moralo uporabiti določila ZD, in po 69. členu ZD presojati, ali je predložena oporoka, sestavljena pred nemškim notarjem, veljavna. Ker oporoke zapustnika v tujini ni sestavil konzularni predstavnik Republike Slovenije, oporoka ni veljavna. Izpodbijana oporoka ni sestavljena niti v skladu z zahtevami za veljavnost pisne oporoke, sestavljene pred pričami (64. člen ZD), saj pri njeni sestavi niso bile prisotne priče, zato je oporoka neveljavna tudi s tega vidika.

Oporočna dedinja (volilojemnica) FJ v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je zapustnikova oporoka, sestavljena pred notarjem v Nemčiji, glede oblike veljavna tudi po pravu Republike Slovenije. V obravnavani zadevi gre za pravno razmerje z mednarodnim elementom (raznopravno razmerje). Takšno je razmerje, ki se navezuje na pravne rede več držav. Obravnavano pravno razmerje se navezuje na pravna reda Republike Slovenije in Nemčije, kar izkazujejo posamezne subjektivne (zapustnik je bil državljan RS, stalno prebivališče je imel v Nemčiji) in objektivne okoliščine (oporoka je bila sestavljena v Nemčiji, zapustnikovo premoženje, npr. nepremičnine, se nahaja tudi v Sloveniji). Zato je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo določbe Haaške konvencije o koliziji zakonov glede oblike oporočnih razpolaganj (1. člen) in določbe ZMZPP (33. člen).

Po navedenih določbah je zapustnikova oporoka glede oblike veljavna tudi v Republiki Sloveniji, ker je bila sestavljena v obliki, ki je veljavna po pravnem redu Nemčije kot pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena. Iz oporoke je razvidno, da je bila sestavljena pri notarju v skladu s par. 2232 BGB (nemški Državljanski zakonik). Pritožnika niti ne zatrjujeta nasprotnega. Trdita le, da pri sestavi zapustnikove oporoke niso bile prisotne priče. Za sestavo veljavne notarske (javne) oporoke po določbah BGB ni obvezno sodelovanje prič (slednje je opredeljeno zgolj kot možnost, ki pa jo je zapustnik odklonil, saj ni želel prisotnosti prič – 1. člen oporoke).

69. člen ZD ne vpliva na presojo veljavnosti zapustnikove oporoke. Ta določba ne pomeni, da lahko napravi državljan RS oporoko v tujini le na ta način. Oporoka, sestavljena v tujini v skladu z 69. členom ZD, predstavlja zgolj obliko oporoke, izpeljane iz sodne oporoke. Stvar oporočitelja je, za kakšno obliko oporoke se bo odločil. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).