Jedro

Ker v reviziji izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega zakonsko določenega zneska, višje sodišče pa revizije tudi ni dopustilo s sklepom, ni izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije. Vrhovno sodišče jo je zato v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in razsodilo, da mu je tožena stranka dolžna izplačati razliko odpravnine v višini 986.552,99 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, delno pa je za znesek 28.058,01 SIT z obrestmi tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke v delu, s katerim je tožnik uspel, zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v delu, s katerim je tožnik uspel, je tožena stranka vložila revizijo, v kateri je vsebinsko uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je bil razlog za prenehanje delovnega razmerja pri tožniku, zaradi ugotovljene invalidnosti, zato tožnik ni upravičen do odpravnine. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni niti dovoljena, niti dopuščena.

Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Po določbi 31. člena ZDSS-1 je revizija v delovnih in socialnih sporih dovoljena, če je tako določeno v točkah od 1 do 4 tega člena ali pa, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi revizije sodišče ni dopustilo, Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da ne gre za enega od primerov iz 1 - 4 točke 31. člena ZDSS-1. V spornem primeru se uveljavlja plačilo odpravnine, kar predstavlja premoženjsko terjatev iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. Zato bi glede na določbo prve točke 31. člena ZDSS-1 lahko bila dovoljena revizija, če bi ta bila ta dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.

Po drugem odstavku 376. člena ZPP revizija ni dovoljena, če v reviziji vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1.000.000,00 SIT oziroma 4.172,92 EUR. Ker v reviziji izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega zakonsko določenega zneska, ni izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije.

Ker v spornem primeru revizija ni dovoljena glede na določbe ZPP oziroma ZDSS-1 in ker je tudi ni dopustilo višje sodišče s sklepom, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.