Jedro

V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu.

Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.

Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov. Iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v 1. in v 2. točki izreka, kolikor se nanaša na upnika, potrdi.

II. Stranki vsaka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo, izvršbo ustavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo. Sklenilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, vse stroške postopka, vključno s pritožbenimi, pa naloži v plačilo dolžniku.

3. V odgovoru na pritožbo upnika dolžnik predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep glede na pritožbene trditve in pravni interes upnika preizkusilo v 1. in v 2. točki izreka, kolikor se odločitev nanaša na zahtevek upnika, v okviru zatrjevanih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. V predmetni izvršilni zadevi je upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki ga je opiral na pravnomočen in izvršljiv sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 000/2016 z dne 21. 7. 2016. Ta določa: _„1. Potrdi se poenostavljena prisilna poravnava z naslednjo vsebino: – delež plačila terjatev upnikov: 10 odstotkov navadnih terjatev; – rok za plačilo terjatev upnikov: 24 mesecev od pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave; – terjatve upnikov se v obdobju od 25. 3. 2016 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0 %. 2. Dolžnik mora terjatve iz 2. točke tega izreka plačati upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka.“_

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo iz razloga, na katerega pazi po uradni dolžnosti, to je, ali je listina, na katero upnik opira svoj zahtevek izvršilni naslov (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Zaključilo je, da je predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 000/2016 z dne 21. 7. 2016 nima potrebnih lastnosti, ki bi mu dajale kvaliteto izvršilnega naslova (21. člen ZIZ).

8. S takim zaključkom se tudi višje sodišče strinja. Na podlagi 18. alineje drugega odstavka 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tudi 212. do 218. členi tega zakona, ki urejajo pravne učinke potrjene prisilne poravnave. Tudi tretji odstavek 215. člena ZFPPIPP, po katerem je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, proti dolžnikom in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona, se tako v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporablja le smiselno.

9. Ena od glavnih poenostavitev v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ki je urejena v oddelku 4.7. četrtega poglavja ZFPPIPP je, glede na splošne določbe, ki v četrtem poglavju urejajo postopek prisilne poravnave v tem, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo v smislu splošnih določb pododdelka 3.4.2. prvega poglavja ZFPPIPP. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu (glej četrti odstavek 221.b člena in četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP).

10. V skladu s 17. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP se tako v postopku poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova1. 11. Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave opr.št. St 000/2016 z dne 21. 7. 2016, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma (dolžniku je v 2. točki izreka naloženo plačilo terjatev iz 2. točke tega izreka, čeprav te v 2. točki niso niti ugotovljene, niti se sklep ne sklicuje na kakšen seznam) naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov2. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev. Posledično pa je naredilo tudi materialnopravno pravilen zaključek, da predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 000/2016 z dne 21. 7. 2016 ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 21. člena ZIZ in kot tak ni primeren izvršilni naslov.

12. Takšnega zaključka tudi pritožbene navedbe, da že sam ZFPPIPP določa, da se sklep o poenostavljeni prisilni poravnavi nanaša na terjatve, določene v posodobljenem seznamu terjatev, in da posledično ni treba, da se sklep nanj izrecno sklicuje, pravilnega stališča sodišča prve stopnje ne omajajo. Zakonska določba (abstraktni akt), na katero se sklicuje pritožnik, in sicer četrti odstavek 221 b. člena ZFPPIPP, ki določa, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje zgolj na terjatve, določene v posodobljenem seznamu terjatev, ne more sanirati pomanjkljivosti konkretnega akta - sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 000/2016 z dne 21. 7. 2016. Ta bi se moral izrecno sklicevati na posodobljeni seznam terjatev, da bi se te lahko izvršile.

13. Upnik ni podal pritožbene graje stroškovne odločitve, zato je višje sodišče opravilo le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev.

14. Pritožba tako ni utemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ). Kljub temu, da je sodišče pritožbo zavrnilo, je sklenilo, da tudi dolžnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni in mu jih zato ni povzročil upnik neutemeljeno (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru na pritožbo namreč dolžnik ni navedel nobenega odločilnega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogel k odločanju o pritožbi.

1 Poleg sklepov, ki jih navaja že sodišče prve stopnje, prim. še VSM sklep I Cpg 167/2015, VSL sklepa Cst 271/2016 in Cst 496/2016, VSL sodba I Cpg 662/2019 in druge. 2 V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.