Jedro

V obravnavanem primeru je v oklicu javne dražbe navedeno, da vse davčne in druge javne obveznosti ter stroški prenosa lastništva bremenijo kupca, sodišče prve stopnje pa je glede na okoliščine konkretnega primera, v katerih upravitelj ni dal vseh podatkov o tem, kdaj je dolžnik nepremičnino pridobil v last, vključno z davčnim vidikom te dobave, sicer pritrdilo upravitelju, da kljub v oklicu javne dražbe zapisani prevalitvi plačila davčnih obveznosti na kupca, tega bremena v prodajni pogodbi upravitelj ni mogel prevaliti na kupca, ker ga o tem ni pravočasno obvestil, ravno zaradi navedenega pa je zavrnilo soglasje k sklenitvi take pogodbe, s čimer je doseglo nastop razveznega pogoja, to pa je prenehanje veljavnosti sklenjene prodajne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo soglasje k prodajni pogodbi, ki je bila dne 9. 8. 2017 sklenjena med dolžnikom in dražiteljem R., ..., katere predmet je prodaja nepremičnin po sklepu o prodaji z dne 10. 5. 2017 - PD 401, ki je bil objavljen 11. 5. 2017. 2. Zoper sklep se je pritožila upnica M., uveljavljala je "vse" pritožbene razloge in višjemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da izdaja soglasja k pogodbi z dne 9. 8. 2017 ni potrebna.

3. Na pritožbo sta odgovorila stečajni upravitelj in upnica N. d. d., oba s predlogom višjemu sodišču, da neutemeljeno pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba upnice ni utemeljena.

5. S sklepom o prodaji - dodatni St .../2015 z dne 10. 5. 2015 je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji nepremičnin, ki v naravi predstavljajo poslovno stavbo na naslovu P. 15, N., tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, določilo je izklicno ceno v višini 1.300.000,00 EUR in določilo varščino v višini 130.000,00 EUR. Iz oklica javne dražbe (PD 433) izhaja, da je bila dražba razpisana za 2. 8. 2017 ob 11.000 uri. V oklicu je naveden predmet prodaje, prodajna cena, varščina, kontakt za ogled nepremičnine ter pogoji prodaje.1

6. O poteku dražbe se vodi zapisnik (peti odstavek 334. člena ZFPPIPP). Po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe (šesti odstavek 334. člena ZFPPIPP). Za prodajno pogodbo, ki jo sklene stečajni dolžnik, se uporabljajo pravila, določena v 337. do 343. členu tega zakona (prvi odstavek 336. člena ZFPPIPP). V skladu z določbo prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje.

7. Bistvo pritožbenih navedb izhaja iz zmotnega stališča, da soglasje sodišča k prodajni pogodbi, ki sta jo sklenila stečajni dolžnik in kupec R. d. o. o., ni potrebno. Prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP se ne uporablja le v primeru, če je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe, nižja od 100.000,00 EUR (šesti odstavek 341. člena ZFPPIPP). Za tak primer pa v konkretnem primeru ne gre, zato so drugačne upničine pritožbene trditve materialnopravno zmotne.

8. Upravitelj mora predlog za soglasje k prodajni pogodbi predložiti sodišču v treh delovnih dneh po sklenitvi prodajne pogodbe in mu priložiti besedilo pogodbe ter v primeru prodaje na podlagi javne dražbe še zapisnik dražbe (1. točka tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru je upravitelj 21. 9. 2017 sodišče obvestil, da je nepremičnine, ki so bile predmet prodaje, prodal na javni dražbi 18. 7. 2017 edinemu dražitelju: R., ki je vplačal varščino in da je s kupcem po ceni v višini izklicne cene sklenil prodajno pogodbo. Sodišču je predlagal, da izda soglasje k pogodbi. Hkrati pa je upravitelj sodišče seznanil o davčni obveznosti v približni višini 480.000,00 EUR, ki bi nastala zato, ker ta kupec nima možnosti odbijanja DDV in v zvezi s tem opozoril sodišče še na možnost, da soglasje k prodajni pogodbi zavrne.

9. Sodišče je zavrnilo soglasje k prodajni pogodbi iz razloga, ker bi zaradi prodaje nepremičnine kupcu, ki ni zavezanec za plačilo DDV, za stečajnega dolžnika nastali tako visoki stroški, ki jih skupaj z drugimi že potrjenimi stroški, dolžnik ne bi mogel pokriti iz stečajne mase in bi nastal položaj t. i. "stečaja v stečaju". Pritožnik je navedel, da je večinski ustanovitelj in lastnik uspelega dražitelja in še, da le ta posluje pretežno z javnimi sredstvi in da zato ni zavezanec za plačilo DDV. Stališče o plačilu davka pa izpodbija s stališčem, da je davčna obveznost plačila DDV prenehala, ker je Finančna uprava RS v roku ni prijavila v stečajno maso (kot bodočo pogojno terjatev).

10. Zmotno je stališče pritožnika, da stečajni dolžnik ni več zavezan k plačilu DDV, ker bi morala Republika Slovenija to terjatev v roku prijaviti kot bodočo pogojno terjatev, kar pa je zamudila. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil dolžnik v času gradnje upravičen DDV poračunati in da na dan začetka stečajnega postopka (niti po začetku stečajnega postopka vse do prodaje nepremičnine) ni imel nobene davčne obveznosti za plačilo DDV. Upravitelj mora sestavljati in predlagati davčnemu organu obračune davka za obdobje po začetku stečajnega postopka z vsebino in v rokih, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja obdavčevanje (četrti odstavek 290. člena ZFPPIPP). Tako kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, bi davčna obveznost dolžnika nastala pri prodaji zato, ker kupec nepremičnin nima pravice do nakupa nepremičnine po obrnjeni davčni stopnji. V nasprotnem primeru do davčne obveznosti dolžnika sploh ne bi prišlo. Bistven pa je zaključek sodišča prve stopnje, ki ga upnica izrecno ne izpodbija, da sodišče meni, da potencialni kupci v oklicu javne dražbe niso bili opozorjeni, da bodo morali tisti, ki nimajo možnosti nakupa nepremičnine po obrnjeni davčni stopnji, nositi še ta strošek. V obravnavanem primeru je v oklicu javne dražbe navedeno, da vse davčne in druge javne obveznosti ter stroški prenosa lastništva bremenijo kupca, sodišče prve stopnje pa je glede na okoliščine konkretnega primera, v katerih upravitelj ni dal vseh podatkov o tem, kdaj je dolžnik nepremičnino pridobil v last, vključno z davčnim vidikom te dobave, sicer pritrdilo upravitelju, da kljub v oklicu javne dražbe zapisani prevalitvi plačila davčnih obveznosti na kupca, tega bremena v prodajni pogodbi upravitelj ni mogel prevaliti na kupca, ker ga o tem ni pravočasno obvestil, ravno zaradi navedenega pa je zavrnilo soglasje k sklenitvi take pogodbe, s čimer je doseglo nastop razveznega pogoja, to pa je prenehanje veljavnosti sklenjene prodajne pogodbe (tretji odstavek 59. člena OZ). Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. ZFPPIPP ne določa pogojev za zavrnitev soglasja, na njih pa je mogoče sklepati na podlagi določbe sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP, ki določa, kdaj sodišče da soglasje k prodajni pogodbi. Odločitev o zavrnitvi soglasja je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo, zato je neutemeljen očitek pritožnice, da je obrazložitev pomanjkljiva, ker v njej ni navedeno, na katero določbo zakona je sodišče oprlo odločitev.

11. Kot enega izmed razlogov za zavrnitev soglasja pa je sodišče prve stopnje še dodatno navedlo, da dražba tudi glede na časovni vidik ni bila opravljena v skladu z razpisnimi pogoji. Ali in kdaj je bila prodaja opravljena na javni dražbi, sodišče prve stopnje iz Zapisnika javne dražbe z zviševanjem izklicne cene (v nadaljevanju zapisnik) tudi po stališču pritožbenega ni moglo ugotoviti. Iz zapisnika izhaja, da je bila dražba razpisana za 2. 8. 2017, opravljena pa je bila 18. 7. 2017 s pričetkom ob 11.00 uri. Nadalje iz zapisnika izhaja, da je bil oklic dražbe objavljen 13. 6. 2017, kar ne drži. Zato pritožbeni očitek, da sodišče v sklepu navaja brez kakršnekoli podlage, da je bila dražba opravljena 18. 7. 2017, ni utemeljen. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo sicer potrdil navedbe upnice, da je dražba dejansko potekala 2. 8. 2017, vendar navedeno dejstvo glede na zgoraj obrazloženo niti ni več odločilno za odločitev o pritožbi.

12. S tem se izkaže, da pritožnica glede na ugotovljeno dejansko stanje ni uspela uveljaviti svojih materialnopravno zmotnih stališč. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 V 8. točki pogojev prodaje je navedeno, da vse davčne in druge javne obveznosti ter stroški prenosa lastništva bremenijo kupca.