Jedro

Za obogatitev se šteje: 1- povečanje vrednosti premoženja; 2- ohranitev vrednosti premoženja; 3- zmanšanje izdatkov; 4- zmanjšanje obveznosti; 5- nepremoženjska korist, če se na drugi strani lahko prikrajšanje oceni v denarju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženec dolžan plačati 4.730.724,00 SIT s pripadki.

Tožniku je naložilo, da je tožencu dolžan povrniti 23.653,00 SIT pravdnih stroškov.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odst. 338. čl. ZPP, v kateri predlaga ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno, razveljavitev sodbe. Bistvo pritožbenih navedb je:

- napačen je zaključek, da je tožnik lastnik valjarja šele od pravnomočnosti sodbe P 557/... Tožnik je lastnik valjarja od leta 1997 dalje, ko sta s tožencem sklenila dodatni dogovor in ga je tožnik tudi prevzel v posest; - s sodbo P 557/.. se je lastninska pravica tožnika samo ugotovila, ne pa ustanovila; - terjatev iz neupravičene obogatitve zastara v petih letih (371. čl. ZOR);

- tožnikovo prikrajšanje je podano že s tem, ko valjarja ni mogel uporabljati oz. z njim razpolagati. Tožnik pa je valjar oddajal v najem in bi ga tudi, če mu ga toženec ne bi odvzel. Pritožba je utemeljena.

Tožbeni zahtevek temelji na dejstvu, da je tožnik lastnik valjarja in da mu ga je toženec v času od 23.6.2000 do

29.6.2004 odvzel iz posesti. Tožnik s tožbo zahteva vrnitev tistega, kar si je toženec s tem neupravičeno pridobil, ne pa povrnitev škode, ki mu je bila s tem povzročena. Tožnikov zahtevek je torej verzijski, ne odškodninski. Za neupravičeno obogatitev je potrebno: - prikrajšanje tožnika (ta je podana, ker je uporaba valjarja prešla na toženca brez pravne podlage); - povečanje premoženje oz. obogatitev na strani toženca (tega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotavljalo za celotno obdobje, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in delno zmotne ugotovitve dejanskega stanja). Za obogatitev se šteje: povečanje vrednosti premoženja, ohranitev premoženja, zmanjšanje izdatkov, zmanjšanje obveznosti. Kot obogatitev se šteje tudi nepremoženjska korist, če se na drugi strani lahko prikrajšanje oceni v denarju. Za to slednjo situacijo v tem primeru gre, vsaj za tisti čas, ko je toženec valjar dal v hrambo drugi osebi. V novem postopku bo zato oceniti, ali je toženec s tem, ko je dal valjar v hrambo tretji osebi, pridobil kakšno nepremoženjsko korist; - obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem na eni in povečanjem premoženja na drugi stani; - odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi strani.

Pritrditi je pritožbi, da zahtevki iz neupravičene pridobitve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku (371. čl. ZOR). Zmotno je zato stališče, da je zahtevek tožnika za čas od 23.6.2000 do 5.10.2001 zastaral. Izrek v civilni sodbi je abstrakten. Šele iz obrazložitve sodbe izvemo, zakaj je bilo tožbenemu zahtekvu ugodeno, ali je bil ta zavrnjen. Iz obrazložitve sodbe P 557/.. izhaja, da je tožnik lastnik cestnega valjarja iz razloga, ker sta se stranki naknadno tako dogovorili (v letu 1997). Pritožba zato utemeljeno opozarja, da pri ugotavljanju, kdaj je tožnik postal lastnik, sodišče ni ocenilo obeh elementov pridobitve lastninske pravice: pravnega posla in izročitve valjarja v posest. Pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik lastnik valjarja šele od 28.1.2004 dalje, ko je sodba P 557/.. postala pravnomočna. Pravnomočnost se nanaša na tisto stanje, ki je obstajalo na koncu zadnje glavne obravnave, torej na dan

4.10.2002.

Pritrditi je tudi pritožbeni navedbi, da se je s sodbo P 557/.. tožnikova lastninska pravica na cestnem valjarju le ugotovila, ne pa ustanovila.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje dejansko stanje pomanjkljivo ugotovilo. Pritožbi je bilo zato ugoditi, sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče ponovno presoditi od kdaj je tožnik lastnik cestnega valjarja in ali je na strani toženca prišlo do kakšne obogatitve iz razloga, ker je tožniku vzel valjar iz posesti.