Jedro

Stranka, ki hkrati s tožbo ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks za tožbo, te opustitve ne more sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. I P 337/2010-3 z dne 31.5.2010 glede plačila sodne takse za postopek. Zavrnilo je tudi predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Ugodilo pa je predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila nadaljnjih sodnih taks v pravdnem postopku, katerih obveznost je nastala dne 24.6.2010 ali kasneje, razen sodnih taks, ki bi tožeči stranki nastale zaradi zavlačevanja sodnih postopkov, ter taks po tarifnih številkah 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica in pri tem uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 370. v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP. Vztraja, da je bila pri sestavi tožbe narejena pisna pomota glede navedbe vrednosti spornega predmeta. Iz tožbenih trditev nikjer določno ne izhaja, da naj bi tožnica vrednost hiše, ki predstavlja skupno premoženje, ocenila na 500.000,00 EUR. Spor med tožnico in državo je mogoče najpreprosteje in najbolj smotrno rešiti s sprejemom te pisne napake oziroma njene poprave in s tem poprave vrednosti spora v tej pravdni zadevi. Prav tako med tožnico in njeno pooblaščenko ni bilo soglasja volj o vsebini pooblastilnega razmerja, kar tožnica konkretizirano zatrjuje in dokazuje. Sodišče bi tako predhodno moralo rešiti vprašanje obstoja pooblastilnega razmerja. Tožnica je podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz upravičenega razloga. Sodišče tega pravnega standarda ni vrednotilo, temveč je predlog odpravilo z razlogovanjem, da kaj takega po pravu sploh ni mogoče. Stališče nižjega sodišča je pretogo in stranki nenaklonjeno. Predsednik sodišča je zavrnil predlog tožnice za izdajo dopolnilne odločbe, s katero je sodišče prosila, da ji odobri tudi oprostitev plačila sodnih taks in zavrnil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gornja situacija ne terja le izdaje dopolnilne odločbe s strani predsednika sodišča, pač pa tudi ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v tem pravdnem postopku. Ob prejemu tožničine prošnje bi upravni organ moral zadevo, za katero sam ugotavlja, da ni upravna, odstopiti v reševanje pristojnemu organu. Ob tem je pomemben 3. odstavek 31. člena ZBPP UPB-1, na katerem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zagotavlja tudi pravni nasvet iz 25. člena tega zakona. V kompleksni življenjski in pravni situaciji ni na mestu oblastno odločanje po avtomatizmu, saj oblastni organ očitno ni dolžnostno ravnal tako, kot mu to zapoveduje zgoraj omenjena pravna norma. Upravni postopek je gibek postopek, saj varuje korist strank, posebej v konkretnem primeru. Tožnica kot prava neuka stranka ni mogla vedeti, da se je spremenil Zakon o sodnih taksah, iz katerega sedaj izhaja, da služba za brezplačno pravno pomoč ni več pristojna za oprostitev plačila sodne takse, saj ji tega organ ni povedal. Tožnica je predsedniku sodišča že predlagala, da predlogu za izdajo dopolnilne odločbe ugodi in odloči, da prošnja prosilke predstavlja tudi njen pravočasen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se ga odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju. Zgoraj prikazano upravno odločanje predstavlja predhodno vprašanje tega pravdnega postopka, zato tožnica podrejeno predlaga prekinitev postopka do rešitve tega vprašanja.

Pritožba ni utemeljena.

Glede ugovora zoper plačilni nalog: Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je sodno takso pravilno odmerilo od vrednosti spornega predmeta, kot je bila priglašena v tožbi. Iz podatkov tožbe izhaja, da je tožnica ocenila vrednost polovičnega deleža na skupnem premoženju glede gospodarske družbe na 3 mio EUR ter navedla, da gre za dobro stoječo gospodarsko družbo. Poleg slednje je v obseg skupnega premoženja navedla tudi stanovanjsko hišo z večjo parcelo (8.000 m2) ter osebni avtomobil, zato navedbe o pisni pomoti pri navedbi vrednosti spornega predmeta v višini 3.500.000,00 EUR niso prepričljive. Sicer pa tožnica poprave tožbe tudi ni izrecno predlagala, tako da sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za preizkus vrednosti spornega predmeta po določilu 44. člena ZPP, saj navedena vrednost ni očitno previsoka. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena z ustreznim pooblastilom, za katerega tožnica ni izkazala, da bi bilo ob vložitvi tožbe že preklicano. Tega ne potrjuje niti predloženo SMS sporočilo, saj je bilo to poslano že po vložitvi tožbe, poleg tega pa tudi ne s strani zastopane, temveč njene matere. To sporočilo celo potrjuje, da sta bili tožnica in odvetnica M. v pooblastilnem razmerju, vsebina slednjega pa izhaja iz predloženega pooblastila na list. št. A1, katerega veljavnosti tožnica ne oporeka. Odgovornost pooblaščenke za njeno morebitno nevestno delo pa je stvar notranjega pogodbenega razmerja med njo in tožnico in ne razmerja tožnice do sodišča. Pritožbeno sodišče torej v celoti sledi sodišču prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor zoper izdani plačilni nalog, saj je bil ta izdan v skladu z določilom ZST o odmeri takse za postopek, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v tem delu potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje: Namen instituta vrnitve v prejšnje stanje kot ga ureja 116. člen ZPP, je da omogoča stranki odpravo posledic zamude naroka ali rokov za kakšno pravno dejanje, ki ga kasneje ne bi mogla več opraviti, torej vrnitev postopka v stanje pred zamudo. Tožnica v sami tožbi ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks, temveč je ta predlog podala kasneje. S tem pa ni zamudila procesnega roka, saj predloga ni bila dolžna podati skupaj s tožbo, za zamudo materialnopravnih rokov pa institut vrnitve v prejšnje stanje ne pride v poštev (primerjaj Galič: Komentar k 116. členu ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga). Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov v odločitev sodišča prve stopnje, da opustitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks iz razloga, ker je stranka ocenila, da bo o tem odločeno v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, ni opravičljiv razlog. Tožnica je ob sestavi tožbe imela kvalificirano pravno pomoč, tako da nepoznavanje prava ne more predstavljati razloga, ki bi opravičeval prepozno vložitev zahtevka. Zato je tudi v tem delu pritožba tožnice v celoti neutemeljena, kar je narekovalo njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče se do predloga o prekinitvi pravdnega postopka do odločitve v upravnem postopku ni opredeljevalo, saj je bilo o tožničinem predlogu že odločeno z odločbo predsednika Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 311/2010 z dne 21.7.2010.