Jedro

Plačilo preživnine v razvezni pravdi se lahko zahteva od razveze dalje oziroma vložitve tožbe, ne more pa se zahtevati na nazaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožnik je za ml. sina Marka dolžna plačevati preživnino za čas od 28.2.1999 do 18.5.2000 po 25.000,00 SIT mesečno z ustreznimi obrestmi z a v r n e ."

Obrazložitev

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožnik dolžan za čas od 28.2.1999 do 18.5.2001 plačevati po 25.000,00 SIT mesečne preživinine ter od 18.5.2000 dalje nadaljnjo preživnino 5.000,00 SIT (skupaj 30.000,00 SIT) z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Odločitev sodišča prve stopnje v delu v katerem mu je bilo naloženo plačilo preživnine za obdobje od 28.2.1999 do 18.5.2000 v mesečnem znesku 25.000,00 SIT izpodbija tožnik zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter v pritožbi predlaga, da v tem delu pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi se tožnik sklicuje na predložene račune iz katerih izhaja, da je za sina Marka plačeval mesečno 29.041,00 SIT (14.975,00 SIT za stroške bivanja, 2.000,00 SIT za prehrano in 12.066,00 SIT za obleko, obutev, inštrukcije, šolske knjige, literaturo). Toženka je na pritožbo tožnika odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo tožnika in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba je utemeljena. Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo odloči o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (prvi odstavek čl. 78 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Ur.list RS 15/76 - 1/98; v nadaljevanju besedila ZZZDR). To pomeni, da se preživnina praviloma določa vnaprej, oziroma je praksa izoblikovala stališče, da je v primeru razveze možno zahtevati preživnino le od vložitve tožbe, preživnine pa ni mogoče zahtevati za nazaj. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo preživnine brez zahtevka od vložitve tožbe, ko je toženka po delni razveljavitvi sodbe, s katero je bila določena preživnina zahtevala plačilo preživnine za nazaj (l.št. 82) je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno odločilo, ko je ugodilo takemu tožbenemu zahtevku, saj se plačilo preživnine ne more zahtevati za nazaj. Utemeljeni pritožbi tožnika je bilo zaradi tega ugoditi in v izpodbijanem delu spremeniti sodbo sodišča prve stopnje (čl. 358 tč. 4 ZPP) ne da bi pritožbeno sodišče odgovarjalo na ostale pritožbene trditve o tem, da je tožnik izpolnjeval svojo preživninsko obveznost tudi v spornem obdobju.