Jedro

Odškodnina v obravnavanem primeru ne odstopa od odškodnin v primerljivih primerih sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zvezi s škodnim dogodkom z dne 11. 4. 2006, ko je bil tožnik poškodovan kot sopotnik v osebnem vozilu, v katerega je trčil povzročitelj prometne nesreče, ki je imel odškodninsko odgovornost zavarovano pri toženi stranki, naložilo toženi stranki plačilo odškodnine 1.253,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadaljnji tožbeni zahtevek za plačilo 5.587,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnik, ki je po prometni nesreči iz leta 2000 zaradi zloma dvanajstega prsnega vretenca paraplegik, v nesreči 11. 4. 2006 utrpel zvin vratne hrbtenice in udarnino hrbta. Sodišče je ocenilo, da je primerna odškodnina za telesne bolečine 2.500,00 EUR in za strah 1.500,00 EUR, torej skupno 4.000,00 EUR, zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je neutemeljen. Tožena stranka je 13. 9. 2006 tožniku že izplačala 2.503,76 EUR (prej 600.000,00 SIT) odškodnine, zato je prvostopenjsko sodišče odštelo valorizirani znesek navedene akontacije v višini 2.746,62 EUR in naložilo toženi stranki v plačilo še znesek 1.253,38 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama tožeče in tožene stranke glede pravdnih stroškov ter delno pritožbi tožene stranke tako, da je znižalo odškodnino za strah za 500,00 EUR na 1.000,00 EUR, tako da znaša primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo 3.500,00 EUR, po odštetju valoriziranega zneska že izplačane odškodnine pa je toženi stranki naložilo plačilo zneska 753,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V ostalem je obe pritožbi zavrnilo.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V predlogu trdi, da je prisojena prenizka odškodnina iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti ter navaja številne podrobnosti iz izvedenskega mnenja izvedenca ortopedske stroke dr. A. D. Tožeča stranka trdi, da bi ob pravilnem vrednotenju intenzitete in trajanja telesnih bolečin šla tožniku vsa zahtevana odškodnina. Tožeča stranka se sklicuje na načelo enakosti pred zakonom in navaja tri odločbe Vrhovnega sodišča ter trdi, da je v primerljivih primerih prisojenih približno 6,68 povprečnih mesečnih neto plač odškodnine za telesne bolečine. Tudi za strah je prisojena prenizka odškodnina, saj je primerjava s podobnimi primeri pokazala, da sodišča odmerjajo odškodnino iz tega naslova v višini približno 1,58 povprečne mesečne neto plače. 4. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije utemeljuje zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka s trditvijo, da je bilo tožeči stranki onemogočeno dokazovanje zatrjevanih posledic poškodbe s postavitvijo izvedenca klinične psihologije, s čimer sta bili kršeni načeli dispozitivnosti in kontradiktornosti. Končno še navaja, da gre pri prisoji skupne odškodnine za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj je v podobnih primerih prisojena odškodnina v višini približno petnajst povprečnih mesečnih neto plač, zato bi sodišča morala prisoditi tožniku celotno zahtevano odškodnino.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Zavrnitev zahtevka za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili z dejanskimi ugotovitvami, ki jih predlog za dopustitev revizije nedovoljeno izpodbija. Zmotno in mimo določb 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa uveljavlja tožeča stranka bistveno kršitev določb pravdnega postopka, češ da ji je bilo onemogočeno dokazovanje posledic poškodbe s postavitvijo izvedenca klinične psihologije. Neutemeljenost teh trditev je razvidna iz obširnih razlogov sodbe sodišča prve stopnje (stran 4 in 5) ter sodbe sodišča druge stopnje (stran 4). Vrhovno sodišče v tem delu ne najde pogojev za dopustitev revizije.

7. Tožeča stranka uveljavlja, da je z izpodbijano sodbo podan odstop od sodne prakse glede višine odškodnine za telesne bolečine, strah in skupne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ob ugotovitvi, da je tožnik v prometni nesreči 11. 4. 2006 dobil zvin vratne hrbtenice in udarnino hrbta ter glede na celotno ugotovljeno dejansko stanje, Vrhovno sodišče ocenjuje, da niti primeri sodne prakse, na katere se sklicuje tožeča stranka (II Ips 414/2003, II Ips 470/2001 in II Ips 168/2000) niti drugi primerljivi primeri sodne prakse (II Ips 1269/2008, II Ips 100/2007, II Ips 517/2006, II Ips 529/2005, II Ips 621/2001, II Ips 718/95, II Ips 47/2004, II Ips 646/2009, II Ips 61/2009, II Ips 54/2007) ne potrjujejo trditev tožeče stranke v predlogu za dopustitev revizije. Ker torej ni podan uveljavljani pogoj iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP tožnikov predlog zavrnilo.