12.10.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Ljubljana Šentvid, ki jo zastopa predsednik Sveta KS Dare Dolinar, na seji dne 12.10.1995

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odredbe o priključitvi nekaterih naselij v občini Ljubljana Šiška naselju Ljubljana (Uradni list SRS, št. 39/74) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Krajevna skupnost Ljubljana Šentvid zatrjuje, da izpodbijani Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (v nadaljevanju: ZIENUS) ni v skladu z Ustavo, ker pojem naselja obravnava v geodetskem in upravnopravnem pomenu in ne kot območje, na katerem se urejajo določeni interesi ljudi, ter s tem ne omogoča uveljavitve načel lokalne samouprave, kot jih določa Ustava. Krajevna skupnost si je ves čas prizadevala za ustanovitev občine Šentvid, vendar do tega ni prišlo zaradi razloga nedeljivosti naselij, Šentvid pa je del Ljubljane.

Odredba, s katero je bil Šentvid v letu 1974 priključen naselju Ljubljana, naj bi bila protiustavna, ker naj bi bila izdana v nekem drugem času, brez sodelovanja ljudi ali njihovih predstavniških organov, na podlagi zakona, ki naj bi bil v neskladju z današnjo ustavo.

Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora, po opravljeni obravnavi na Odboru za infrastrukturo in okolje, pojasnjuje, da izpodbijani zakon opredeljuje pojem naselja tako, da obsega vse oblike naseljenosti na določenem območju, ki predstavljajo zaključeno celoto in pri tem dopušča možnost združevanja in razdruževanja in odprave naselij ter spremembe njihovih območij. V primeru Šentvida je s širjenjem urbanega območja mesta Ljubljane postopoma prihajalo do spojitev mestnega območja z naselji ob njem, tako da Šentvida ni več mogoče obravnavati kot samostojne in zaključene naseljene celote. V pobudi naj ne bi bilo utemeljenih razlogov za trditev, da opredelitev pojma naselja v Zakonu nasprotuje pojmu naselja v Ustavi. Zaradi trenutno še neusklajenih nazivov dosedanjih organov občin sam zakon še ni protiustaven. Sekretariat tudi meni, da se na način in pod pogoji, ki jih določa 15. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US in 57/94), del naselja, ki gravitira k drugi občini, lahko izloči iz dosedanjega območja naselja in s tem tudi iz območja dosedanjega občine.

Odredbo o priključitvi nekaterih naselij v občini Ljubljana Šiška naselju Ljubljana (Uradni list SRS, št. 39/74) je izdal republiški sekretar za pravosodje in občo upravo na podlagi zakona, ki je veljal pred zakonom, katerega ustavnost pobudnik izpodbija.

B.

3.Izpodbijani ZIENUS v 2. členu določa, da je naselje strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, industrijsko ali rudarsko naselje, zdravilišče in podobno), ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev. Po prvem odstavku 8. člena Zakona odloča o združevanju, razdruževanju in odpravi naselij občinska skupščina. Na tej zakonski podlagi je obravnavana krajevna skupnost s še dvema krajevnima skupnostima pri Občini Ljubljana Šiška vložila predlog za izločitev nekaterih naselij iz naselja Ljubljana, da bi s tem ustvarila pogoje za določitev referendumskega območja za novo občino Šentvid. Po navedbah obravnavane krajevne skupnosti do realizacije predloga ni prišlo, ker skupščini Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljane zaradi političnih nesoglasij nista zasedali in tako tudi nista obravnavali tega predloga.

4.Iz navedenega v prejšnjem odstavku izhaja, da določbe izpodbijanega zakona same po sebi niso bile ovira v postopku oblikovanja nove lokalne samouprave, saj je Zakon dopuščal spreminjanje obsega naselij, torej tudi odcepitev dela mesta Ljubljane, da bi se ponovno vzpostavil kot samostojno naselje ali več samostojnih naselij. Ovire za izvedbo z Zakonom predvidenega postopka so nastale v okoliščinah, ki so bile izven te zakonske ureditve. Zakonu, ki je predvsem tehnične narave in s svojo vsebino ne preprečuje ali ovira sočasne uporabe tudi drugih predpisov s področja lokalne samouprave, ni mogoče zgolj zaradi njegove starosti in iz tega izhajajočih izrazov očitati neskladnosti z Ustavo.

5.Odredba o priključitvi nekaterih naselij v občini Ljubljana Šiška naselju Ljubljana je bila izdana na podlagi 5. člena Zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48, 8/49, 20/50), pri čemer je postopek pri obravnavanju predloga za združitev naselij podrobneje urejalo Navodilo, objavljeno v Uradnem listu LRS, št. 35/58. Izpodbijana odredba določa priključitev poimensko navedenih naselij k naselju Ljubljana in na enak način določa tudi, da prenehajo obstajati kot samostojna naselja. Gre torej za posamičen pravni akt, ki se nanaša le na imenovana naselja in le med njimi spreminja razmerje. Ustavno sodišče ni pristojno odločati o skladnosti tega akta z Ustavo, saj v skladu z 21. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) lahko odloča le o skladnosti predpisov z Ustavo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek