Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni spregledalo, da mati aktivno odtujuje otroka, pri katerem so se že razvili nezdravi psihološki mehanizmi, nadalje pa je obrazložilo, da v trenutni fazi ni potrebna širitev stikov na način, kot jo v celoti predlaga nasprotni udeleženec, saj bo preprečitev ogroženosti za otroka dosežena že s širitvijo stikov, kot jo je določilo sodišče prve stopnje v izreku. Torej ne drži, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj ni v celoti sledilo predlogu nasprotnega udeleženca (in komisije). Pritožba ne pojasni, v čem naj bi se kazala ogroženost otroka, če ni že v tem trenutku za več mesecev vnaprej določen režim širitve stikov. Kot je bilo že povedano, je zavarovanje z začasno odredbo začasna ureditev, ki se lahko spreminja glede na spreminjanje razmer oziroma okoliščin. Kako se bo družinska dinamika v prihodnje razvijala, za vnaprej ni mogoče zanesljivo napovedati. Ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje v nadaljevanju, upoštevaje razvoj situacije, stikov spreminjalo in dodatno širilo (vključno z nočitvami), če in ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo le o enkratni razširitvi stikov. Z izpodbijanim sklepom tudi v ničemer ni prejudicirana končna odločitev v zadevi, kjer bo sodišče prve stopnje (in to z višjo stopnjo verjetnosti) presojalo ne le, kaj je potrebno ukreniti, da se prepreči ogroženost otroka, temveč tudi, kaj je v otrokovo največjo korist.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. alineji I./1. točke izreka spremeni tako, da oče sina A. prevzame na končni postaji avtobusa LPP št. 000 ob 15.00 uri.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata skupnega sina A., ki bo letos dopolnil 11 let. V teku je sodni postopek zaradi varstva, vzgoje, preživljanja in ureditve stikov z otrokom. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog predlagatelja ter CSD izdalo začasno odredbo, s katero je med drugim začasno uredilo stike tako, da ima oče stike s sinom vsako sredo od 14.30 do 19.00 ure in vsako drugo soboto od 10.00 do 19.00 ure, v tednu, ko ni stika ob sobotah, pa tudi vsak četrtek od 14.30 do 19.00 ure. Za vse te stike oče prevzame sina na končni postaji avtobusa LPP št. 000 in ga po stiku pripelje na dom matere (1. do 3. alineja I./1. točke izreka izpodbijanega sklepa); nadalje je določilo telefonske stike, nadomeščanje stikov v primeru bolezni (4. alineja I./1. točke in I./2. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); določilo, da sta udeleženca dolžna A. vključiti v terapijo pri izvajalcu B., klinika za psihiatrijo in psihoterapijo, pri čemer sta se vanjo dolžna po presoji terapevta vključiti tudi le en ali le drugi ali oba starša (I./3. točka izreka); določilo, kako se bo A. vozilo na terapijo; določilo kazen za primer kršitve in veljavnost začasne odredbe (I./4. do I./6. točka izreka); zavrnilo, kar sta nasprotni udeleženec in CSD zahtevala več ali drugače (II. točka izreka); določilo nesuspenzivnost pritožbe (III. točka izreka) in izreklo, da so stroški postopka z začasnima odredbama nadaljnji stroški postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca, in sicer predlagateljica zoper 1. in 2. alinejo I./1. točke izreka in zoper I./3. točko izreka (glede ure prevzema na avtobusni postaji in glede vključitve v terapijo), nasprotni udeleženec pa se pritožuje zoper I./1. in I. /3. točko izreka (stiki in terapija), nadalje pa še zoper II. in IV. točko izreka (zavrnitev predloga v presežku in odločitev o stroških).

3. Predlagateljica v pritožbi med drugim navaja, da A. s poukom in interesnimi dejavnostmi zaključi ob 14.30 uri, zato ne more ob tej uri priti na avtobusno postajo na stik, in predlaga, da oče prevzame sina na postaji ob 15.00 uri. Nadalje navaja, da je vzpostavila stik z B., vendar kaže, da ustrezne terapije ne morejo zagotoviti, poleg tega so čakalne dobe. Predlaga, da se terapijo določi v Svetovalnem centru za pomoč otrokom, mladostnikom in staršem na X. v ..., ki je strokovno usposobljen z dolgoletnimi izkušnjami in referencami. Nasprotni udeleženec skuša doseči, da bo sodišče za terapijo izbralo institucijo, za katero se je odločil sam. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je sprejelo B. kot primerno.

4. Nasprotni udeleženec na pritožbo predlagateljice ni odgovoril. 5. Nasprotni udeleženec v pritožbi med drugim navaja, da mati že več let odtujuje otroka, odnos matere z otrokom je nefunkcionalen. Komisija za univerzitetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v ... (v nadaljevanju: komisija) je v izvedenskem mnenju z dne 18. 7. 2022 zavzela jasno stališče, da je treba takoj začeti s postopnim širjenjem stikov z očetom, vse dokler ne bo imel otrok enakovrednih stikov z obema staršema. Komisija se je do očetovega predloga za izdajo začasne odredbe opredelila s prvo dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 4. 10. 2022. Po mnenju komisije bi se morali stiki nujno povečevati najmanj dvakrat hitreje, kot je to predlagal nasprotni udeleženec. A. bi moral imeti stike z nočitvami in enakovreden obseg stikov z vsakim od staršev. Sodišče je izpostavilo, da komisiji oziroma njenemu mnenju sledi, nato pa je v nasprotju z mnenjem navedlo, da samo ocenjuje, da bo ogroženost otroka preprečilo, če bo stike v nasprotju z mnenjem komisije razširilo tako, kot je določilo v sklepu, zato prihaja v nasprotje samo s sabo. Sklep ne vsebuje razlogov, zakaj je pričetek sobotnih stikov sodišče določilo ob 10.00 in ne ob 9.00 uri, kot je predlagala izvedenka. Izvedenka klinične psihologije je zavzela jasno stališče, da naj se predaje ob začetku stika izvršujejo v šoli po zaključku pouka, sodišče pa je samo odločilo drugače, da se predaje izvajajo na končni postaji avtobusa. Ta odločitev je tudi neizvršljiva, saj otrok z obveznostmi pogosto zaključi po 14.30 uri.

6. Nadalje nasprotni udeleženec nadalje navaja, da iz mnenja komisije izhaja, da bi se moral A. nemudoma sočasno vključiti v dve vrsti terapevtske obravnave, sistemsko družinsko obravnavo skupaj z očetom in ločeno individualno terapevtsko obravnavo. Ni določilo roka za izpolnitev obveznosti iz I./3. točke izreka izpodbijanega sklepa.

7. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlagala njeno zavrnitev.

8. CSD na pritožbi ni odgovoril. 9. Pritožbi sta deloma utemeljeni.

**Uvodno in glede procesnih kršitev:**

10. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se začasne odredbe v družinskih zadevah izdajo, da se prepreči ogroženost otroka. Pri izdaji začasne odredbe v družinskih postopkih se ne ugotavlja, kaj bi bilo najboljše oziroma najbolj optimalno za otroka, temveč le, kaj je potrebno ukreniti, da se prepreči ogroženost. Največja korist otroka se bo upoštevala, ko bo sodišče sprejelo končno odločitev. Zato bi moral pritožnik, če bi želel odločitev sodišča prve stopnje izpodbiti, jasno in dokazno podprto izkazati, da izpodbijano zavarovanje ogroženosti ne odpravlja in da bi jo lahko odpravila le rešitev, za katero se zavzema sam. Tega pritožnik po oceni pritožbenega sodišča ni uspel, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

11. Nasprotni udeleženec večkrat navaja, da nekaterih odločitev sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zapisalo zadostne, preverljive in natančne razloge o vseh bistvenih vprašanjih. Ni nujno, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi opredeli do čisto vsake, tudi nepomembne ali ponavljajoče se navedbe stranke, temveč se lahko do nekaterih navedb opredeli tudi posredno. Poleg tega je treba upoštevati, da gre za začasno zavarovanje z začasno odredbo, za odločanje o takem zavarovanju pa zadošča stopnja verjetnosti.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje odločilo »mimo vseh izvedenih dokazov;« iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi listin, zaslišanja obeh udeležencev ter izvedenke C. C., več izvedenskih mnenj in mnenja CSD (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

13. Nadalje nasprotni udeleženec večkrat navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev »v nasprotju« z izvedenskim mnenjem komisije ter sodne izvedenke D. D. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je izvedenec strokovni pomočnik sodišča, ki pomaga najti odgovore na strokovna vprašanja, o katerih sodišče nima ustreznega znanja. Sodišče ni dolžno slepo slediti predlogom in mnenjem izvedencev; zgolj to, da sodišče v določenih delih mnenju izvedencev ni sledilo v celoti, še ne more pomeniti procesne kršitve. Sodišče prve stopnje tudi ni zavzelo stališča, da naj bi bilo mnenje komisije oziroma klinične psihologinje napačno, kot navaja pritožba.

**Glede časa in kraja prevzema A. na stik:**

14. Udeleženca sta soglasna, da A. med tednom konča s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi šele okoli 14.30 ure, zato ni izvedljivo, da bi ga oče že ob tej uri prevzel za stik. Glede te okoliščine med strankama pravzaprav ni nič spornega, zato sodišče druge stopnje navedbam obeh pritožnikov sledi. Predlagateljica je navedla, da bi bilo ustrezno, če bi se stik začel ob 15.00 uri, nasprotni udeleženec točne ure ni opredelil. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pol ure dovolj, da otrok doma odloži torbo in odide na postajo, kjer ga oče prevzame za stik, zato je v tem delu (glede začetka stika) ugodilo pritožbama obeh udeležencev in izpodbijani sklep v 1. in 2. alineji I./1. točke izreka spremenilo tako, da je začetek stika med delavnikom premaknilo na 15.00 uro (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2).

15. Nasprotni udeleženec obširno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o tem, da otroka za stik prevzame na končni postaji avtobusa LPP št. 000. Sodišče prve stopnje je o tem zapisalo jasne in preverljive razloge (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), med drugim, da je avtobusna postaja nevtralna lokacija, da v predajo A. na avtobusni postaji predlagateljica ni vključena3 in da gre za kraj, kamor lahko A. pride sam in ga predlagateljici ni potrebno spremljati. Pritožba nasprotnega udeleženca nasprotuje odločitvi, da A. nasprotni udeleženec prevzame na avtobusni postaji, vendar ne pojasni, zakaj naj bi bil A. ogrožen, če ga nasprotni udeleženec prevzame na avtobusni postaji in ne v šoli, kot se zavzema nasprotni udeleženec. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je odločitev o predaji na avtobusni postaji v nasprotju z mnenjem klinične psihologinje, je sodišče druge stopnje že uvodoma pojasnilo glede (ne)vezanosti sodišča na ugotovitve izvedencev.

16. Zgoraj povedano velja tudi za pritožbene navedbe v zvezi s tem, zakaj se sobotni stik začne ob 10.00 in ne 9.00 uri: pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogrožen, če se stik začne šele ob 10.00 in ne 9.00 uri. Enako velja za navedbe v zvezi z odlaganjem torbe pred stikom; pritožbeno sodišče v tem ne vidi nobene ogroženosti za otroka, nasprotno: stik je namenjen predvsem temu, da se otrok sproščeno druži z očetom; v ta namen šolske torbe ne potrebuje. Če mu bo nasprotni udeleženec želel pomagati pri šolskih obveznostih, mu začasna odredba tega v ničemer ne prepoveduje.

17. Pritožbene navedbe glede domnevnega A. nestrinjanja z očetovim sodelovanjem v šolskih aktivnostih in glede peka kruha niso relevantne, saj sodišče z izpodbijanim sklepom ni v ničemer urejalo ali omejevalo očetovega sodelovanja pri A. šolskih aktivnostih.

**Glede obsega in širitve stikov:**

18. Pritožba nasprotnega udeleženca obširno izpodbija zavrnitev njegovega predloga (ki ga povzame na drugi strani pritožbe), ki ga je sprejela tudi komisija v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 4. 10. 2022 (list. št. 250-252) in ki vključuje natančen časovni načrt širitve stikov po posameznih mesecih v petih fazah. V zvezi s tem očita sodišču prve stopnje, da brez obrazložitve ni sledilo izvedenskemu mnenju in da ni pojasnilo, zakaj je odločilo v nasprotju z mnenjem komisije ter da je takšna širitev stikov potrebna, da se prepreči odtujevanje otroka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni spregledalo, da mati aktivno odtujuje otroka, pri katerem so se že razvili nezdravi psihološki mehanizmi (13. in 14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), nadalje pa je obrazložilo (17. točka), da v trenutni fazi ni potrebna širitev stikov na način, kot jo v celoti predlaga nasprotni udeleženec, saj bo preprečitev ogroženosti za otroka dosežena že s širitvijo stikov, kot jo je določilo sodišče prve stopnje v izreku. Torej ne drži, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj ni v celoti sledilo predlogu nasprotnega udeleženca (in komisije). Pritožba ne pojasni, v čem naj bi se kazala ogroženost otroka, če ni že v tem trenutku za več mesecev vnaprej določen režim širitve stikov. Kot je bilo že povedano, je zavarovanje z začasno odredbo začasna ureditev, ki se lahko spreminja glede na spreminjanje razmer oziroma okoliščin. Kako se bo družinska dinamika v prihodnje razvijala, za vnaprej ni mogoče zanesljivo napovedati. Ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje v nadaljevanju, upoštevaje razvoj situacije, stikov spreminjalo in dodatno širilo (vključno z nočitvami), če in ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo le o enkratni razširitvi stikov. Z izpodbijanim sklepom tudi v ničemer ni prejudicirana končna odločitev v zadevi, kjer bo sodišče prve stopnje (in to z višjo stopnjo verjetnosti) presojalo ne le, kaj je potrebno ukreniti, da se prepreči ogroženost otroka, temveč tudi, kaj je v otrokovo največjo korist. 19. Pritožba se sklicuje na dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 14. 10. 2022, vendar pa komisija v tem mnenju ni zapisala, da je terminski plan širitve nujen, da se (v tem trenutku) prepreči ogroženost otroka, temveč je zapisala, da bi bila takšna začasna odredba v največjo korist otroka. Slednje (največja korist otroka) pa ni kriterij za izdajo začasne odredbe, temveč za končno vsebinsko odločitev v zadevi.

**Glede terapevtske obravnave:**

20. Predlagateljica obrazloženo ne izpodbija odločitve, da je treba A. (in po potrebi tudi starša) vključiti v terapevtsko obravnavo, temveč izpodbija izbiro izvajalca obravnave. Niso resnične pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je B. sprejelo kot primernega izvajalca: sodišče prve stopnje se je pri izbiri izvajalca oprlo na izvedensko mnenje komisije z dne 22. 12. 2022, iz katerega izhaja, da je B. primerna, ker izvaja družinsko terapijo, je vključena v javno zdravstveno mrežo in ima koncesijo (20. točka obrazložitve na 12. strani izpodbijanega sklepa). Pritožba predlagateljice zgolj pavšalno in vsebinsko prazno izraža dvom glede primernosti te institucije. Navedbe, da gre za institucijo, za katero se je odločil nasprotni udeleženec, prav tako ne uspejo vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

21. Nadalje predlagateljica navaja, da je vprašljivo, ali bodo pri B. uspeli ponuditi ustrezno terapijo in da so za terapijo čakalne dobe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predložena elektronska korespondenca (pritožnica je priložila le svoje elektronsko pismo B. z dne 19. 5. 2023, ne pa tudi njihovega odgovora – glej prilogo A18) ne izkazuje, da pri B. terapije ne morejo zagotoviti, prav tako ne, da so čakalne dobe in kako dolge, slednjega tudi pritožba konkretizirano ne pove.

22. Pritožbeno sodišče se zaveda, da utegnejo biti čakalne dobe težava, vendar je splošno znano, da so čakalne dobe pri mnogih izvajalcih tovrstnih terapij. Pritožnica se zavzema, da bi se terapija izvedela v Centru za pomoč otrokom, mladostnikom in staršem na X., vendar z ničemer ne izkaže, da pri tem izvajalcu ni čakalnih dob in da bi prišla na vrsto prej kot pri B. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tozadevne pritožbene navedbe glede izbire izvajalca neutemeljene. V kolikor so bo v nadaljevanju izkazalo, da so morebitne čakalne dobe pri B. resnično nepremostljiv problem in da bi pri kakšnem drugem izvajalcu lahko s terapijami začeli prej, bo lahko sodišče prve stopnje ustrezno spremenilo svojo odločitev.

23. Nasprotni udeleženec v pritožbi glede terapije izpostavlja, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi se moral A. poleg individualne terapevtske obravnave vključiti tudi v sistemsko družinsko obravnavo skupaj z očetom, v ta proces pa bi se lahko po potrebi vključila tudi mati. To je točno, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje teh ugotovitev izvedencev ni spregledalo: iz I./3. točke izreka jasno izhaja, da sta se v terapijo po presoji terapevta dolžna vključiti tudi le eden ali drugi ali oba starša. S to formulacijo je sodišče prve stopnje zajelo tudi možnost družinske terapije z enim ali drugim ali obema staršema, pri čemer je – po oceni pritožbenega sodišča pravilno – presojo o tem, ali je vključitev starša oziroma obeh staršev v terapijo potrebna, kdaj je potrebna in v kakšnem obsegu, prepustilo kompetentnemu strokovnjaku – izvajalcu terapije.

24. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sklep obremenjen z bistvenimi kršitvami postopka, ker sodišče ni določilo roka, v katerem morata starša A. vključiti v terapijo; glede na to, da rok ni določen, je edina ustrezna razlaga, da sta starša dolžna to storiti nemudoma. Tu je mogoče analogno uporabiti splošno pravilo civilnega prava: kar ni dolgovano z rokom, je dolgovano takoj (_Quod sine die debetur, statim debetur_).

**Sklepno:**

25. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbi udeležencev (razen glede začetka stikov med delavnikom) nista utemeljeni. Ker ni ugotovilo niti izrecno uveljavljenih niti uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbi obeh udeležencev (razen glede začetka stikov med delavnikom) zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

26. Ker gre za vmesno odločitev, ki še ne pomeni konca postopka, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 3 Iz spisa izhaja, da ko so se stiki izvajali v parku ..., sta predlagateljica in njena mati pogosto prihajali še pred koncem stika, na kar je A. predčasno odhajal k materi.