Jedro

V obravnavani zadevi nepravdno sodišče v postopku po ZVEtL očitno ni samo po uradni dolžnosti odredilo zaznambo postopka v zemljiški knjigi, zato so zaznambo na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZZK-1 predlagali upravičeni predlagatelji postopka dokončanja etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča, to je etažni lastniki.

ZZK-1 nima določbe, ki bi izrecno urejala zaznambo postopka po ZVEtL, to vprašanje je urejeno v specialnem predpisu, to je ZVEtL, in sicer tako, da zakon napotuje na smiselno uporabo določb o zaznambi spora. Pritožbena trditev, da se smiselna uporaba določb o zaznambi spora nanaša samo na postopek, nima podlage v zakonu. Še pomembnejša kot napotitev na postopkovne določbe, je namreč ureditev pravnih posledic zaznambe. Te pa so smiselno enake kot pri zaznambi spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bil dovoljen vpis zaznambe postopka po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL).

Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje. Meni, da najprej ni jasno, kdo je sploh predlagatelj vpisa. Niti A.G., navedena v predlogu, niti D. d.o.o., navedena v sklepu, nista aktivno legitimirana za predlog in bi že iz tega razloga moralo sodišče predlog zavrniti. Sploh pa 79. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da lahko zaznambo spora predlaga le oseba, ki v postopku terja ugotovitev, da je na izviren način postal lastnik nepremičnine. Iz predloga ni razvidno, da bi predlagatelj zahteval zaznambo spora in da bi predložil listine, ki jih zahteva 79. člen ZZK-1. Poleg tega naj bi predlagatelj zahteval zaznambo postopka po 15. členu ZVEtL, kar pomeni, da je sodišče odločalo izven predloga. Nasprotni udeleženec vztraja, da se o morebitnih sporih o pridobitvi lastninske pravice odloča v pravdnem in ne v nepravdnem postopku. Določba 30. člena ZVEtL tudi določa, da se pripadajoče zemljišče zgolj ugotavlja. Če je lastništvo sporno, se lahko ta vprašanja rešijo le v pravdnem postopku. Predmet ugotovitve pripadajočega zemljišča so zato lahko le tista zemljišča, ki niso sporna. Nasprotni udeleženec predloga za določitev pripadajočega zemljišča tudi ni nikoli prejel. Sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Nasprotni udeleženec je kljub temu prepričan, da predlog vsebinsko ni skladen z določbo 79. člena ZZK-1. ZVEtL ne daje podlage za vpis zaznambe spora, temveč le za zaznambo postopka določitve pripadajočega zemljišča. Napotilo ZVEtL o smiselni uporabi določb o zaznambi spora se lahko nanaša le na postopkovne določbe in ne pomeni vsebinskega izenačenja zaznambe spora in zaznambe postopka določitev pripadajočega zemljišča. Očitno je, da posledic, ki bi urejale zaznambo spora o določitvi pripadajočega zemljišča ne ureja noben zakon in je zato sodišče ne bi smelo dovoliti.

Pritožba ni utemeljena.

Po 15. členu ZVEtL mora sodišče, ki vodi nepravdni postopek, po uradni dolžnosti odrediti vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine (oziroma v zvezi s 26. členom ZVEtL postopka za določitev pripadajočega zemljišča). Po nadaljnji izrecni določbi se za zaznambo smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora. V obravnavani zadevi je bil predlog vložen pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C). Ker pa o vpisu do uveljavitve ZZK-1C ni bilo odločeno, se po prehodnih določbah uporabljajo postopkovne določbe iz ZZK-1C. Povedano daje pravni okvir odločanju o predmetnem predlogu.

Ker očitno v postopku po ZVEtL nepravdno sodišče ni samo po uradni dolžnosti odredilo zaznambe postopka v zemljiški knjigi, so zaznambo lahko na podlagi 3. odstavka 125. člena ZZK-1 predlagali upravičeni predlagatelji postopka dokončanja etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča, to je etažni lastniki. Po 27. členu ZVEtL zastopa etažne lastnike upravnik stavbe. Predmetni postopek se je začel na predlog etažnih lastnikov, ki jih zastopa upravnik. Podana je torej aktivna legitimacija za zaznambo. Predlagatelji so utemeljenost predloga izkazali s predlogom iz postopka po ZVEtL in s potrdilom (nepravdnega) sodišča o vložitvi predloga. Ob smiselni uporabi določb o zaznambi spora so torej priložili vse listine, ki se za zaznambo zahtevajo. Trditve, da pritožnik predloga ni prejel, so ob priloženem potrdilu sodišča, za ta postopek nerelevantne.

Pritožnikovo vztrajanje pri tem, da se o lastninski pravici odloča samo v pravdnem postopku, ne drži, poleg tega pa tudi nima podlage v zakonu. ZVEtL namreč izrecno določa uporabo pravil o nepravdnem postopku. Predmet odločanja je zaznamba postopka in ne odločanje o pravici, zato ni jasno, kam pritožba meri z navedbami o namenu ZVEtL. ZZK-1 nima določbe, ki bi izrecno urejala zaznambo postopka po ZVEtL, to vprašanje je urejeno v specialnem predpisu, to je v ZVEtl, in sicer tako, da zakon napotuje na smiselno uporabo določb o zaznambi spora. Glede na povedano sodišče ni odločalo preko zahtevka, prav tako je tak predlog za zaznambo sklepčen. Pritožbena trditev, da se smiselna uporaba določb o zaznambi spora nanaša samo na postopek, nima podlage v zakonu. Še pomembnejša kot napotitev na postopkovne določbe, je namreč ureditev pravnih posledic zaznambe. Te pa so smiselno enake kot pri zaznambi spora.

Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).