Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Argumenti, s katerimi se lahko zahteva izločitev razpravljajoče sodnice, ne morejo biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti sodišča.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.
1. Zagovorniki obdolžene H. G. iz Odvetniške družbe Babič, Majerič, o. p., d. o. o., iz Kopra, so pred Okrajnim sodiščem na Ptuju na glavni obravnavi dne 10. 1. 2019 podali pisni predlog za prenos krajevne pristojnosti z Okrajnega sodišča na Ptuju na Okrajno sodišče v Ljubljani. V predlogu navajajo, da so podane okoliščine, ki krnijo videz nepristranskega sojenja pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, zato obdolženki ni zagotovljena pravica do poštenega sojenja v smislu 23. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedene kršitve se kažejo v procesnem vodstvu razpravljajoče sodnice, ki med postopkom favorizira tožilstvo, tako da mu pušča več časa za odgovore na predloge obrambe, o katerih sodnica odloča, ne da bi se seznanila tudi z izjavami obrambe na odgovore tožilstva. Razpravljajoča sodnica krši dostojanstvo obdolženke tudi s tem, da oškodovancu dopušča, da na glavni obravnavi oziroma s pisnimi vlogami žali obdolženko. Na nepravilno procesno vodstvo kaže tudi sodničina odreditev novega izvedenstva, čeprav je bilo predhodno izvedensko mnenje pravilno in popolno, prav tako pa se njena naklonjenost tožilstvu kaže v številnih ugoditvah tožilskim dokaznim predlogom, medtem ko dokazne predloge obrambe ignorira. Sodnica je nezakonito naložila stroške v breme obdolženki, saj je ugodila prošnji oškodovanca, da se določene listine prevedejo iz slovenskega v nemški jezik, ne da bi mu naložila tudi plačilo prevodov. Pristranskost sodišča se navsezadnje kaže tudi v dejstvu, da je bila zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice in predsednika sodišča že dvakrat brez obrazložitve zavrnjena pred Višjim sodiščem v Mariboru, kar kaže na arbitrarno odločanje vseh sodišč na njegovem območju.
2. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (primerjaj odločbi Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015). Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.
3. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča na Ptuju. Zagovorniki se v pretežni meri predloga po vsebini ne strinjajo z odločitvami procesnega vodstva razpravljajoče sodnice. Kot izhaja iz podatkov spisa in navedb v predlogu, je zadeva v fazi glavne obravnave, v kateri sodišče izvaja predlagane dokaze, zato dokazni postopek še ni končan in o dokaznih predlogih obrambe sodnica niti še ni odločila. Nestrinjanje z vodenjem konkretnega dokaznega postopka v ničemer ne utemeljuje obstoja upravičenega dvoma v nepristranskost kateregakoli sodnika sodišča, pred katerim teče postopek in s tem razlog za prenos krajevne pristojnosti tega sodišča. Zagovorniki obdolženke lahko nestrinjanje v zvezi s sklepi procesnega vodstva izrazijo z vloženo pritožbo zoper sodbo, medtem ko z vidika odločanja o prenosu krajevne pristojnosti takšno nestrinjanje, ki predstavlja subjektiven dvom v nepristranskost sojenja pred določenim sodiščem, ni upoštevno. To velja tudi za navedbe zagovornikov o tem, da razpravljajoča sodnica ponuja tožilstvu pri podaji odgovorov daljše roke in da odloča o vlogah obrambe brez upoštevanja njenih izjav na odgovore tožilstva. Tudi očitek o sodničinem dovoljenju oškodovancu, da na različne načine žali obdolženko, po vsebini meri na subjektiven dvom v nepristranskost sodnice, ki pa izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne nepristojnosti ne opravičuje. Na videz nepristranskosti sodišča tudi nima nobenega vpliva sodničina odločitev o tem, da se med postopkom prevedejo določene listine. Njihov prevod ni bil naložen v breme obdolženki, kot to skušajo prikazati zagovorniki, saj o stroških kazenskega postopka še ni bilo odločeno. Tudi odločba o stroških kazenskega postopka bo lahko predmet morebitne pritožbe zoper sodbo, ne more pa utemeljiti prenosa krajevne pristojnosti celotnega sodišča kot institucije.
4. Iz podatkov spisa in predloga za prenos krajevne pristojnosti je tako razvidno, da se zagovorniki ne strinjajo s procesnim vodstvom razpravljajoče sodnice, zato so že dvakrat podali zahtevo za njeno izločitev in izločitev predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju. Zahtevo za izločitev predsednika sodišča je Višje sodišče v Mariboru obakrat zavrnilo, prav tako je obakrat zavrnil zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju. Tudi obravnavani predlog za prenos krajevne pristojnosti vsebuje enake očitke zoper sojenje razpravljajoče sodnice in delo predsednika sodišča, vendar pa takega predloga ni mogoče uspešno utemeljiti s predstavljenimi argumenti. Obramba, ki ni uspela s predlogom za izločitev razpravljajoče sodnice in predsednika sodišča, bo svoje nestrinjanje in morebitne kršitve zakonitosti lahko uveljavljala s pritožbo zoper sodbo. Drugih okoliščin, ki bi kazale na obstoj objektivnega dvoma v nepristransko sojenje pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, pa zagovorniki v predlogu niti niso konkretizirali.
5. Vrhovno sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi zakonsko določen razlog za prenos krajevne pristojnosti (prvi odstavek 35. člena ZKP) ni podan in v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.