Jedro

Vrednosti obrestnega zahtevka pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v reviziji ni mogoče upoštevati, saj do konca glavne obravnave ni bil uveljavljen kot glavni zahtevek.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v znesku 1,850.000 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila in plačilo pravdnih stroškov.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in provostopenjsko sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v znesku 1,450.000 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2001 dalje, ter zavrnilo višji tožbeni zahtevek (točka I.a). Nadalje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper zavrnilni del sodbe (točka I.b) in ugodilo njeni pritožbi zoper sklep o stroških, ga razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (točka II.) Revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica in izpodbija odločitev nižjih sodišč v delu, v katerem sta zavrnili njen zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 800.000 SIT in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 1,450.000 SIT od 27.4.1999 dalje do plačila. Graja tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo prevoznih stroškov v znesku 5.508 SIT. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožnici prisodi še odškodnino v znesku 800.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.4.1999 dalje ter zakonske zamudne obresti od zneska 1,450.000 SIT za čas od 27.4.1999 do 13.12.2001 in njene pravdne stroške.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi in je dovoljeno samo v primerih, ki jih zakon posebej določa. Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje dovoljena v premoženjskih sporih samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Kadar je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP), medtem ko se obresti in druge stranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP).

V tem primeru tožnica z revizijo izpodbija odločitev o glavnem zahtevku v vrednosti (po uvodni opredelitvi) 805.508 SIT. Obrestni zahtevek v reviziji kapitalizira tako, da znašajo obresti od zneska 1,450.000 SIT za čas od 27.4.1999 do 13.12.2001, skupaj 1,149.449 SIT. Kljub temu pa vrednosti obrestnega zahtevka pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v reviziji ni mogoče upoštevati, saj do konca glavne obravnave ni bil uveljavljen kot glavni zahtevek.

Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša torej 805.508 SIT. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena (490. člen ZPP v povezavi z drugim odstavkom 374. člena ZPP), zato je revizijsko sodišče vsebinsko ni obravnavalo. Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.