Zahteva zastopnika pacientovih pravic po celotnem poročilu strokovnega nadzora

Datum

05.11.2025

Številka

07120-1/2025/492

Kategorije

Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 13. 10. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti oziroma obveznosti posredovanja poročila o izrednem internem strokovnem nadzoru zastopniku pacientovih pravic. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zastopnik pacientovih pravic kot predlagatelj postopka internega strokovnega nadzora praviloma ni upravičen do prejema celotnega poročila o izrednem internem strokovnem nadzoru, temveč le do povzetka. Lahko pa skladno z 49. členom ZPacP izkaže, da so tudi preostali deli poročila potrebni za opravljanje njegovih nalog v konkretni zadevi, kar je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera (npr. če utemelji potrebo po širši vsebini poročila ali celo po seznanitvi s celotnim poročilom).

Obrazložitev

Pojasnjujemo, da ima predlagatelj postopka (v konkretnem primeru zastopnik pacientovih pravic, ki je postopek sprožil po pooblastilu pacienta) na podlagi 76.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZZDej) pravico prejeti povzetek poročila o izvedenem strokovnem nadzoru ter informacijo o odrejenih ukrepih. Zakon torej izrecno določa obseg informacij, ki jih je izvajalec dolžan posredovati predlagatelju postopka, in ne predvideva dolžnosti posredovanja celotnega poročila. Namen navedene določbe je predvsem v tem, da se predlagatelja seznani z rezultati in posledicami izvedenega nadzora, medtem ko samo poročilo predstavlja notranjo dokumentacijo izvajalca, ki je namenjena zagotavljanju strokovnosti, kakovosti in varnosti dela.

ZVOP-2 sicer določa splošna pravila glede obdelave osebnih podatkov, vendar ne ureja posebej vprašanja dostopa do poročil o strokovnem nadzoru. Zato je treba pri presoji upravičenosti dostopa upoštevati tudi 49. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; v nadaljevanju ZPacP). Šesti odstavek navedenega člena določa, da mora izvajalec zdravstvene dejavnosti zastopniku omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z zadevo, ki jo obravnava. To pomeni, da ima zastopnik lahko pravico do vpogleda v širši obseg podatkov, vendar le, če izkaže, da so ti nujni za opravljanje njegovih nalog v konkretni zadevi. Samo dejstvo, da je bil predlagatelj postopka izrednega nadzora, še ne daje pravice do prejema celotnega poročila, temveč mora zastopnik izkazati, da mu povzetek ne omogoča učinkovitega opravljanja njegovih nalog.

Iz navedenega torej izhaja, da zastopnik pacientovih pravic praviloma ni avtomatično upravičen do celotnega poročila izrednega internega strokovnega nadzora, temveč zgolj do povzetka in podatkov o odrejenih ukrepih v skladu z 76.a členom ZZDej. Vendar pa lahko v skladu z 49. členom ZPacP od izvajalca zahteva širši dostop do podatkov, če izkaže, da je seznanitev z dodatnimi deli poročila nujna za učinkovito opravljanje njegove naloge v konkretni zadevi.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka