Jedro

Tožnica ima pravni interes za ugotovitev, da sporne premičnine ne sodijo v zapuščino, in to kljub pravdi zaradi spora o odplačni naravi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: "Ugotovi se, da v zapuščino po pokojnem A. A., rojenem ... 1934, umrlem ... 10. 2015, ne spadajo naslednje premične stvari: zlatnina, in sicer prstan iz rumenega zlata, prstan iz rumenega zlata s črnim kamnom-pečatnik, ženski prstan z modrim kamnom, ženski prstan z listi dreves, zlata ogrlica iz rumenega zlata; komplet srebrnega nakita (broška z rdečim koralom in verižica z enakim obeskom); tri medalje iz prve svetovne vojne; komplet Z. posode; vodni sesalec."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.402,46 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev, da v zapuščino ne spadajo predmeti, ki jih navaja v zahtevku, in sicer zlatnina oz. nakit, medalje, komplet posode in vodni sesalec, in ji naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v znesku 766,10 EUR. Po oceni prvostopenjskega sodišča dokazni postopek ni potrdil njene trditve, da je zapustnik podaril sporne predmete njenemu partnerju, za ugotovitev obsega zapuščine na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa je sodišče ocenilo, da tožnica nima pravnega interesa, ker se bo v drugi pravdi opravila presoja odplačnosti te pogodbe.

2. Tožnica se zoper sodbo pritožuje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da se sodbo spremeni in tožbi v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe in nov postopek. Navaja, da je pravni interes podan že z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča in da je sama odgovorna za oblikovanje tožbenega zahtevka. Meni, da bi moralo sodišče zahtevku ugoditi, če je ugotovilo, da so bile sporne premičnine predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju Podrejeno izpodbija tudi dokazno oceno, da ni verjetno, da je zapustnik podaril sporne predmete svojemu zetu.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ne drži sicer, da je pravni interes vedno in za vsak primer (zahtevek) podan zgolj z obstojem napotitvenega sklepa. Tožnica ni vezana na sklep zapuščinskega sodišča in sama oblikuje tožbeni zahtevek.1 Oblikovati ga mora pravilno in tudi pravni interes mora izkazati. Zapuščinsko sodišče je tožnico napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da so sporni predmeti last partnerja tožeče stranke in njenega sina, kar je sicer temeljilo na njenih trditvah o darilni pogodbi med navedenimi osebami, tožnica pa je nato oblikovala drugačen zahtevek, in sicer je zahtevala, da se ugotovi, da navedeni predmeti ne spadajo v zapuščino, brez določanja podlage. Brez podlage in napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da ima tožeča stranka pravni interes za ugotovitev spornega obsega zapuščine samo na točno določni dejanski podlagi, na drugi pa ne.

6. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno oz. prepričljivo ugotovilo, da zapustnik ni razpolagal s spornimi predmeti v korist partnerja tožeče stranke s posebno darilno pogodbo. Tožnici ni uspelo dokazati, da bi zapustnik z navedenimi predmeti obdaril njenega partnerja. Zaslišan kot priča R. U. ni potrdil trditve o darilni pogodbi, izpovedba priče T. C., v katerega korist naj bi bila opravljena pogodba, pa ni bila prepričljiva, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.

7. Vendar pa je glede trditve tožeče stranke, da je zapustnik razpolagal s spornimi predmeti na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da tožnica nima pravnega interesa, ker se bo v drugi pravdi opravila presoja odplačnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ni dvoma, da tožnica ima pravni interes za ugotovitev, da sporne premičnine ne sodijo v zapuščino, in to kljub pravdi zaradi spora o odplačni naravi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Vprašanje odplačnosti pogodbe ne zadeva vprašanja, kaj (katero premoženje je predmet te pogodbe. Ne glede na to, da sam obstoj pogodbe o dosmrtnem preživljanju med strankama očitno ni sporen, pa glede na materialno pravo ne more biti a priori nesporno, kaj v to pogodbo (in s tem v zapuščino) sodi. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti (1. odst. 557. čl. Obligacijskega zakonika; OZ). Ta pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene (2. odst. 557. čl. OZ).

8. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, je tožnica v vlogi 4. 11. 2016 navedla, da so bili v pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 4. 2010 sklenjeni med njo, njenim partnerjem in zapustnikom, zajeti tudi vsi sporni predmeti. Toženka se do te trditve ni opredelila, ni ji nasprotovala, zato je to dejstvo postalo nesporno (2. odst. 214. čl. ZPP). Če to ne bi bilo nesporno, bi na podlagi 1. in 2. odst. 557. čl. OZ te premičnine ne bile predmet pogodbe in bi sodile v zapuščino. Ker pa so torej sporne premičnine bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zapustnik v trenutku svoje smrti ni bil njihov lastnik in ne spadajo v njegovo zapuščino.

9. Ker prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo navedene določbe 2. odst. 214. čl. ZPP in 1. in 2. odst. 557. čl. OZ, je to storilo pritožbeno sodišče na seji senata in po pooblastilu iz 5. in 6. alineje 358. čl. ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

10. Na podlagi 2. odst. 165. čl. ZPP v primeru, če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Tožnica je v pravdi uspela, zato ji je toženka dolžna povrniti njene pravdne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Po predloženem stroškovniku je treba tožnici v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah priznati: 137,70 EUR (300 točk) za tožbo, 45,90 EUR (100 točk) za posvet s stranko, 137,70 EUR (300 točk) za prvo pripravljalno vlogo, 45,90 EUR (100 točk) za posvet s stranko, 22,95 EUR (50 točk) za obrazložen dokazni predlog, 137,70 (300 točk) za prvi narok, 18,36 EUR (40 točk) za odsotnost iz pisarne, 68,85 EUR (150 točk) za drugi narok, 18,36 EUR (40 točk) za odsotnost iz pisarne, dvakrat kilometrina 50 km 37 EUR (50 km x 0,37 EUR x 2), 172,13 EUR (375 točk) za sestavo pritožbe, 11,93 EUR (26 točk) za administrative storitve, vse povečano za 22% DDV. Skupaj to znaša 1.042,46 EUR (854,48 EUR + 22% DDV). Sodne takse znašajo 360 EUR, tako da je končna vsota dolgovanih stroškov 1.402,46 EUR. Priznane stroške mora toženka tožnici plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

1 Prim. sodbo VS RS II Ips 336/2009 z dne 11. 11. 2010.