Jedro

V postopku je bilo izkazano, da so obravnavana nezazidana stavbna zemljišča komunalno opremljena, kar je razvidno iz potrdil upravljalcev komunalnih objektov in naprav. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010, in sicer za štiri nepremičnine iz k.o. ..., ki štejejo kot nezazidano stavbno zemljišče, v skupnem znesku 2.254,03 EUR, ki jih je zavezanec dolžan poravnati v štirih obrokih. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), v zvezi s prvim odstavkom 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/RS), prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in na podlagi 3. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (Odlok o NUSZ). Po določbi 218.a člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) ter 2. člena Odloka o NUSZ se nadomestilo plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so v prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Mestne občine Nova Gorica za obdobje 1986-1990, spremembe in dopolnitve 2003, po svoji namembnosti opredeljena kot poselitvena območja in so opremljena vsaj z vodovodnim in elektroenergetskim omrežjem.

2. V pritožbi je tožnik ugovarjal ugotovitvi, da gre za nezazidana stavbna zemljišča, saj za obravnavane parcele ne obstaja izvedbeni prostorski akt, obstaja le prostorski plan, s katerim je določeno, da je zemljišče stavbno. Družbeni prostorski plan ni izvedbeni akt, saj podaja le generalne smernice za bodočo rabo prostora, nakazuje ustrezno izrabo površin, gostoto pozidave, komunalno opremljenost, varovanje okolja, itd. Prostorski izvedbeni akt pa podaja podrobnejše urbanistične podlage za urejanje posameznih območij. Obravnavane parcele ležijo ob javni poti, ki je nekoč predstavljala poljski kolovoz, dolgo časa pa ni več v rabi in ni prevozna. Tožnik v pritožbi navaja, da ne samo, da ni izvedbenega prostorskega akta, tudi ostala komunalna oskrba je nepopolna in zato ni podlage za obdavčitev obravnavanega stavbnega zemljišča, dokler ne bodo ustvarjeni tudi pogoji za njegovo izrabo.

3. Tožena stranka je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. V obrazložitvi se sklicuje na prvi odstavek 6.a člena Odloka o NUSZ in 218.b člen ZGO-1, iz katerih izhaja, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča lahko odmerja samo v primeru, da takšno zemljišče izpolnjuje z ZGO-1 predpisane pogoje v kumulativnem smislu in sicer, da je vključeno v območje, ki ga opredeljuje občinski prostorski akt kot poselitveno območje in da je za to območje že zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter so zagotovljeni dostopi na javno cesto, torej da se za takšna zemljišča šteje, da so že komunalno opremljena oziroma so zagotovljeni komunalni priključki. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPN), občina opremljenost zemljišč dokazuje s svojimi prostorskimi načrti iz katerih je mogoče ugotoviti ali ima posamezno zemljišče dejanski dostop do javnega cestnega omrežja, kot tudi dano možnost za priključitev na vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Glede pritožbenega ugovora, da za obravnavane parcele ne obstoji izvedbeni prostorski akt, tožena stranka pojasnjuje, da 3. točka tretjega odstavka 218.d člena ZGO-1 določa, da če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, se za izvedbene prostorske akte po določbah tega zakona štejejo za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v predhodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz 1. alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93).

4. Tožena stranka ugotavlja, da je iz pojasnila Oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe Mestne občine Nova Gorica z dne 15. 10. 2010 razvidno, da so predmetna zemljišča na podlagi zgoraj navedenih določb ZGO-1 v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Mestne občine Nova Gorica, opredeljena kot stavbna zemljišča. Z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na Mestnem območju Nove Gorice je določeno pod kakšnimi pogoji je na zemljiških parcelah mogoča gradnja objektov, ter da je take objekte na zemljiških parcelah mogoče oskrbeti s pitno vodo in energijo, od njih odvajati odplake in odstranjevati odpadke in da je do njih mogoč dostop z javnega cestnega omrežja.

5. Po določbi drugega odstavka 135. člena ZUreP-1 se šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno, ko je komunalna infrastruktura zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe. Po določbi prvega odstavka 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), pa se šteje stavbno zemljišče za opremljeno, če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine; ali če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto. Glede komunalne opremljenosti obravnavanih nepremičnin so občinskemu mnenju z dne 15. 10. 2010 priložena potrdila upravljalcev komunalnih objektov in naprav, in sicer potrdilo komunale iz katerega izhaja, da se za območje spornih parcel zagotavlja zbiranje in odvoz odpadkov, potrdilo vodovoda in kanalizacije iz katerega izhaja, da je vodno oskrbo možno zagotoviti z navezavo na obstoječ vodovod DN80, ki poteka v javni poti, v oddaljenosti približno 40 m od severnega roba parcele. Obstaja tudi možnost za odvajanje odplak, saj v skladu z določbami Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadkov in padavinske vode na tem nepozidanem zemljišču dovoljena gradnja greznice. Iz potrdila Elektro Primorska pa izhaja, da je na spornih parcelah možen priklop na električno omrežje.

6. Glede tožnikovega ugovora v zvezi z dostopom do javne poti, se tožena stranka sklicuje na potrdilo o možnosti dostopa na javno pot Mestne občine Nova Gorica iz katerega je razvidno, da se parceli št. 98/3 in 98/7, obe k.o. ... neposredno priključujeta na nekategorizirano občinsko cesto, ki se navezuje na kategorizirano občinsko cesto z oznako JP 784250. Parceli št. 98/6 in 98/8, obe k.o. ... pa se preko navedenih parcel priključita na občinsko cesto. Glede na povedano tožena stranka zaključuje, da je prvostopni organ pravilno štel sporne parcele za nezazidana stavbna zemljišča, saj so kumulativno izpolnjeni pogoji iz ZGO-1 in iz občinskega odloka.

7. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in najprej navaja, da je prišlo do nepravilnega vročanja odločbe, saj tožečo stranko zastopa odvetniška pisarna, kljub temu pa je bila odločba drugostopenjskega organa vročena zgolj tožniku, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu, čeprav je bilo pooblastilo v upravnem postopku že izkazano. Gre za kršitev prvega odstavka 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožeča stranka nadalje v tožbi poudarja, da ni bila seznanjena s potrdili upravljalcev komunalnih objektov in naprav, na katere se sklicuje tožena stranka v drugostopenjski odločbi. Tožena stranka tako tožniku ni dala možnosti, da bi se z navedenimi dopisi oziroma potrdili, seznanil in da bi se o vsebini dopisov lahko izrekel oziroma jih izpodbijal (3. točka tretjega odstavka 164. člena ZUP). Gre za bistveno kršitev pravil postopka. Tožnik se strinja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko odmeri samo v primeru, da zemljišče izpolnjuje kumulativno predpisane pogoje iz četrtega odstavka 218.a člena ZGO-1. V obravnavanem primeru pa navedeni pogoji niso podani, saj iz tožnikovih zemljišč ni urejen dostop do javnega cestnega omrežja, javno cesto, in je drugačna ugotovitev upravnega organa nepravilna. Ugovarja ugotovitvam iz potrdila o možnosti dostopa na javno cesto Mestne občine Nova Gorica z dne 16. 8. 2010, pri čemer poudarja, da z navedenim potrdilom ni bil seznanjen in se zato o njegovi vsebini ni mogel izreči. Tožnik v dokaz svojih navedb, da zemljišča ležijo ob poti, ki je neprevozna in neuporabna, prilaga štiri barvne fotografije, ki so nastale v mesecu septembru 2011. Zemljišče s parc. št. 386/2 k.o. ..., ki naj bi po navedbah upravnega organa predstavljalo pot, je stara kolovozna pot, ki je zaraščena in neuporabna, saj že desetletja ni več v funkciji. Da iz tožnikovih zemljišč ni možen dostop na javno cesto, dokazuje tudi pogodba o ustanovitvi služnosti z dne 25. 11. 2003, ki jo je tožnik (kot služnostni upravičenec) sklenil z Mestno občino Nova Gorica (kot lastnica) in se je zavezal, da bo za potrebe svojih zemljišč na lastne stroške zgradil komunalno infrastrukturo in sicer vodovod, požarno vodo, elektriko, telefon, kanalizacijo, zbiranje odpadkov, ogrevanje, parkiranje, dostopno pot in javno razsvetljavo. Če bi dovozna pot že obstajala, potem njena izgradnja vsekakor ne bi bila potrebna. Vsebina dopisa Mestne občine z dne 16. 8. 2010 je v nasprotju z vsebino prej navedenega pooblastila in pogodbe. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe.

K točki I. izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kar izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

11. Od uveljavitve spremembe ZGO-1 z dne 24. 11. 2006, se v skladu z 2. alineo prvega odstavka 218.b člena, štejejo kot nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 118. člena ZGO-1, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in ležijo znotraj območja, za katerega je občina z Odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. 12. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da so zemljišča za katera je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča nezazidana stavbna zemljišča. Prav tako ni sporno, da se v primeru, če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, za izvedbene prostorske akte štejejo akti iz 3. točke tretjega odstavka 218.b člena ZGO-1. Sporna zemljišča so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 iz srednjeročnega družbenega plana Občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo Občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 1/87-88/04), opredeljena kot stavbna zemljišča. 13. Po presoji sodišča je bilo v postopku tudi izkazano, da so obravnavana nezazidana stavbna zemljišča komunalno opremljena, kar je razvidno iz potrdil upravljalcev komunalnih objektov in naprav. Tako so po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1. 14. Dejstvo, da je bila izpodbijana odločba vročena tožeči stranki osebno in ne njegovemu pooblaščencu, je sicer pomanjkljivost postopka, vendar ne bistvena, saj je tožnik še zmeraj lahko uveljavljal svojo pravico do pritožbe, kar je tudi storil. Po mnenju sodišča tudi ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjasni do potrdil, ki jih je predložila Mestna občina Nova Gorica v času pritožbenega postopka. Potrdila, ki so bila priložena v pritožbenem postopku pogoje komunalne opremljenosti samo potrjujejo, kar je razvidno iz Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne Občine Nova Gorica (Ur. gl., št. 10/97, 2/99, Ur. objave št., 24/00, Ur. l. RS, št. 133/03 do 97/09) in v prostorskih sestavinah srednjeročnega plana MO Nova Gorica za obdobje 1986-1990, spremembe in dopolnitve 2003 (Ur. objave 18/03), zato po presoji sodišča ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu dejstvo, da tožnik s temi potrdili ni bil seznanjen in se do njih ni mogel opredeliti.

15. Tudi pogodba o ustanovitvi služnosti z dne 25. 11. 2003, ki jo je tožnik kot služnostni upravičenec sklenil z Mestno občino Nova Gorica kot lastnico in se je zavezal, da bo za potrebe svojih zemljišč na lastne stroške zgradil komunalno infrastrukturo, in sicer vodovod, požarno vodo, elektriko, telefon, kanalizacijo, zbiranje odpadkov, ogrevanje, parkiranje, dostopno pot in javno razsvetljavo, ne vpliva na odločitev v tem upravnem sporu, ker gre za tožbeno novoto.

16. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II. izreka:

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.