Jedro

Sodišče je z zavrnitvijo tožbe v zadevi I U 345/2022 z dne 14. 4. 2022 že presodilo pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o tej isti tožnikovi vlogi. Pri že pravnomočnem sklepu tožene stranke z dne 2. 8. 2021 in izpodbijanem sklepu, ki ga je tožena stranka izdala dne 11. 10. 2021, gre torej za dva akta, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi (prvem zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka).

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-2828/2018/125 (122-24) z dne 11. 10. 2021 odpravi.

Obrazložitev

_Izpodbijani sklep_

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji z dne 26. 7. 2021 (v nadaljevanju prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka).

_Kronologija relevantnih postopkov_

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil dne 15. 1. 2019. Tožena stranka je njegovo prošnjo zavrnila z odločbo z dne 30. 10. 2020. Tožnik s tožbo zoper to odločbo v upravnem sporu ni bil uspešen, saj jo je Upravno sodišče s sodbo I U 1802/2020 z dne 17. 5. 2021 zavrnilo. Odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje je postala pravnomočna dne 17. 5. 2021, dne 9. 7. 2021 pa tudi izvršljiva.

3. Tožnik je nato 26. 7. 2021 vložil prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, ki ga je tožena stranka dne 2. 8. 2021 zavrgla s sklepom št. 2142-2828/2018/80 (122-24). Zoper ta sklep je tožnik vložil tožbo, ki ji je sodišče 20. 8. 2021 s sodbo I U 1216/2021 ugodilo tako, da je sklep tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Upoštevaje sodbo I U 1216/2021 z dne 20. 8. 2021 je tožena stranka izdala sklep št. 2142-2828/2018/125 (122-24) z dne 11. 10. 2021, s katerim je prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ponovno zavrgla. To je sklep, ki ga tožnik izpodbija v obravnavani zadevi.

4. Poleg tega, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep, je zoper sodbo I U 1216/2021 vložila revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče RS s sklepom X Ips 4/2022 z dne 16. 3. 2022 ugodilo, sodbo I U 1216/2021 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem postopku je sodišče s sodbo I U 345/2022 z dne 14. 4. 2022 tožnikovo tožbo zavrnilo, saj je presodilo, da je sklep tožene stranke o zavrženju prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, pravilen in zakonit. Sodba I U 345/2022 je dne 14. 4. 2022 postala pravnomočna.

_Razlogi izpodbijanega sklepa_

5. Iz izpodbijanega sklepa je razvidna vsebina zapisnika o podanem zahtevku št. 2142-2828/2018/78 (122-19), katerem je tožnik izjavil, da ni vedel, da je njegov postopek s prošnjo za mednarodno zaščito že zaključen, saj bi se sicer pritožil. V nadaljevanju je pojasnil, da zahtevo za ponovno uvedbo postopka vlaga, ker so se pojavile nove okoliščine. Pred približno dvema mesecema in pol mu je mati v telefonskem razgovoru povedala, da je njegov oče, za katerega so bili prepričani, da je mrtev že 25 let, še živ. Z očetom nima stikov in ne ve, kje se nahaja, vendar pa bi mu v Islamski republiki Afganistan (v nadaljevanju Afganistan) očetovi sovražniki lahko škodili. Njegovi sovražniki so vsi tisti, ki imajo za svoje sovražnike talibane, saj oče s talibani dela.

6. Tožena stranka je menila, da tožnik zlorablja azilni postopek, saj je svojo namero za vložitev zahteve za ponovno uvedbo azilnega postopka podal šele po tem, ko so ga namestili v Center za tujce. V nasprotnem primeru bi se sicer zanj lahko izvršila stranska kazen izgona tujca iz države, izrečena s kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 8969/2019 z dne 27. 9. 2019. 7. Tožnikove trditve je ocenila kot neprepričljive in malo verjetne. Ni mu verjela, da je njegov oče še živ, saj tega ni izkazal. Afganistan je zapustil že davno, z očetom nima stikov, njegova mati pa se je ponovno poročila.

8. V izpodbijanem sklepu je upoštevala napotila iz sodbe I U 345/2022 z dne 14. 4. 2022 in presodila tožnikove izjave, vsebino upravne zadeve ter v pripravljalni vlogi navedene informacije o Afganistanu. Na podlagi ugotovljenega je zaključila, da so tožnikove navedbe neizkazane, sloneče le na predpostavkah, novo navedena dejstva pa neprepričljiva. Poudarila je, da so v skladu z določili Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) glede zahtevka za uvedbo ponovnega postopka uvedeni strožji dokazni standardi, trditveno in dokazno breme pa je v celoti na tožniku. Ker tega bremena ni zmogel, je njegov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka znova zavrgla.

_Bistvene tožbene navedbe_

9. Tožnik sklep izpodbija iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, sklep odpravi in mu dovoli vložitev nove prošnje oziroma da zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Toženi stranki očita, da ni upoštevala napotil tega sodišča v sodbi I U 1216/2021 glede uporabe materialnega prava in postopka. Pojasnjuje, da se zaradi očetove preteklosti v Afganistan ne more vrniti. To je navajal že v postopku obravnave prošnje za mednarodno zaščito. V predmetnem postopku je navedel novo dejstvo in sicer, da je oče še živ.

10. Ne soglaša z ugotovitvijo v izpodbijanem sklepu, da pri vložitvi zahtevka veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma, ki dokazno breme prenesejo izključno na vlagatelja zahtevka. Sklicuje se na stališče sodbe tega sodišča I U 1528/2019 z dne 27. 9. 2019, da dokazno breme v tovrstnih zadevah ni v celoti na prosilcu.

11. Meni, da je v prvi pripravljalni vlogi v zadevi I U 1216/2021 z dne 18. 8. 2021 navedel nove okoliščine, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Zaradi bistvenega poslabšanja varnostne situacije v Afganistanu po umiku zahodnih sil se boji, da bo v primeru vrnitve podvržen resni škodi. Strah ga je, da ga bodo talibani zaradi povezave z očetom ubili ali da bo izpostavljen drugim oblikam ponižujočega in nečloveškega ravnanja. Zaradi splošnih nemirov v Afganistanu bi bilo lahko ogroženo njegovo življenje. Tamkajšnje trenutne varnostne, humanitarne in ekonomske razmere predstavljajo kršitev 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Glede novih okoliščin v tej državi ga tožena stranka ni zaslišala, zato ni imel možnosti, da bi se se izjavil o vseh okoliščinah, na katere se opira izpodbijana odločitev. S tem mu je bila kršena pravica do izjave.

12. Sklicujoč se na sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 86/2018 z dne 3. 10. 2018 tožnik navaja, da je ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in načela primarnosti prava EU, v postopkih priznanja mednarodne zaščite potrebna ex nunc presoja dejstev in dokazov ter pravnih vprašanj.

_Bistvene navedbe v odgovoru na tožbo_

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja ugotovitve izpodbijanega sklepa in predlaga zavrnitev tožbe.

14. Na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo v listine upravnega in sodnega spisa ter v spis tega sodišča I U 345/2022. 15. Tožba je utemeljena.

16. ZMZ-1 v prvem odstavku 64. člena med drugim določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZMZ-1 morajo novi dokazi ali dejstva iz prvega odstavka nastati po izdaji predhodne odločitve. Novi dokazi ali dejstva so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati.

17. Tožnik izpodbija sklep tožene stranke z dne 11. 10. 2021 o zavrženju prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka z dne 26. 7. 2021. Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je sodišče s tem, ko je s sodbo I U 345/2022 z dne 14. 4. 2022 zavrnilo tožnikovo tožbo, že presodilo pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o tej isti tožnikovi vlogi. S pravnomočnostjo zavrnilne sodbe I U 345/2022 je postal pravnomočen tudi sklep tožene stranke št. 2142-2828/2018/80 (122-24) z dne 2. 8. 2021, s katerim je bil tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka z dne 26. 7. 2021, zavržen.

18. Pri že pravnomočnem sklepu tožene stranke z dne 2. 8. 2021 in izpodbijanem sklepu, ki ga je tožena stranka izdala dne 11. 10. 2021, gre torej za dva akta, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi (prvem zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka).

19. V 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, če spozna, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. čelna ZUS-1), pa sodišče v svojem postopku takih kršitev ni odpravilo in ni pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1. V 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 pa je določeno, da se sme upravni akt izpodbijati, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka); v tretjem odstavku pa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa Zakon o splošnem upravnem postopku ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta.

20. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt.