Jedro

Sodišče pri sojenju upošteva dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej na koncu naroka. Odloča po stanju na dan zaključka naroka, kar pomeni po stanju ob razsoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točki III izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mladoletni otroci B. B., C. C. in D. D. z dnem 9. 5. 2022 namestijo v Strokovni center A. (točka I izreka); nadalje pa, da se nasprotnima udeležencema (materi in očetu) omeji starševska skrb v zvezi z odprtjem in upravljanjem računa ter razpolaganja s preživnino in prihodki na osebnih računih mladoletnih otrok B. B., C. C. in D. D., kamor se bo nakazovala preživnina, ki ga bo odprl skrbnik Center za socialno delo F. (točka II izreka); da je: - nasprotna udeleženka G. G. od dneva namestitve otrok v zavod dolžna plačevati za preživljanje mladoletnih otrok B. B., C. C. in D. D. mesečno preživnino v znesku 50,00 EUR za vsakega od njih, skupaj 150,00 EUR za tekoči mesec na bančne račune otrok, ki jih bo odprl skrbnik, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega preživninskega obroka dalje do plačila, pri čemer se določena preživnina uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS (prvi odstavek točke III izreka) in - nasprotni udeleženec H. H. od dneva namestitve otrok v zavod dolžan plačevati za preživljanje mladoletnih otrok B. B., C. C. in D. D. mesečno preživnino v znesku 104,90 EUR za vsakega od njih, skupaj 314,70 EUR do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na bančne račune otrok, ki jih bo odprl skrbnik, sicer v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega preživninskega obroka dalje do plačila, pri čemer se tako določena preživnina uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS (drugi odstavek točke III izreka); da se za skrbnika za odprtje in upravljanje z osebnimi računi otrok, kamor se bo nakazovala preživnina in razpolaganje s preživnino, imenuje skrbnik CSD F., ki bo o odprtju in številki računa dolžan pisno obvestiti nasprotna udeleženca v roku 7 dni od odprtja (točka IV izreka); da ukrepi izrečeni s tem sklepom veljajo od 9. 5. 2022 dalje, najdlje do 9. 5. 2025 (točka V izreka), ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (točka VI sklepa).

2. Zoper ta sklep, in sicer v delu, v katerem je odločeno o preživninski obveznosti, torej zoper točko III izreka, se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da se zadeva v tem delu razveljavi in vrne v ponovni postopek pred sodišče prve stopnje. Navaja, da je sodišče za nasprotnega udeleženca pustilo v veljavi že določeno preživnino, sklenjeno s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu IV P 158/2017 dne 11. 6. 2019 za vsakega otroka v višini 100,00 EUR mesečno, valorizirano na 104,90 EUR, čeprav so bile okoliščine o njegovih nizkih dohodkih, nezaposljivosti, slabi mobilnosti, že upoštevane ob določitvi te preživnine po tej sodni poravnavi. Izpostavlja, da sodišče pri odločitvi o višini preživnine ni preverjalo prihodke matere otrok in njenega zaposlitvenega statusa, ko naj bi bila slednja zaposlena v Republiki Avstriji že v času odločanja sodišča, kar kaže na to, da je mati močneje finančno sposobna k prispevanju za preživljanje otrok, kot je bilo to iz njene strani zatrjevano. Zato je sodišče glede zmožnosti prispevanja k preživljanju in razmerja med prispevki bivših partnerjev nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo v celoti obrazloženo prereka pritožbene trditve in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da se je po podatkih informacijskega sistema CSD, prva nasprotna udeleženka G. G. zaposlila 1. 7. 2022 v družbi I. I., Avstrija, za opravljanje sezonskega dela do 31. 8. 2022, s skrajšanim delovnim časom 24 ur na teden. Njen dohodek bo v času trajanja sezonskega dela kot navaja prva nasprotna udeleženka, znašal 771,00 EUR mesečno, posledično od 1. 7. 2022 ni več prejemnica denarne socialne pomoči. Predlagateljica pri tem poudarja, da je nasprotna udeleženka poskrbela za vsa oblačila, obutev in potrebščine za otroke ob namestitvi v zavod in bo za vse navedeno skrbela še naprej, kar nikakor ni zanemarljiv strošek, medtem ko nasprotni udeleženec nikoli ni plačeval sicer sodno določene preživnine in je na glavni obravnavi tudi jasno izpovedal, da preživnine ne namerava plačevati.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V zadevi je sodišče uporabilo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ter določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), na podlagi 42. člena ZNP-1 pa še Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločilo, da se trije mladoletni otroci namestijo v Strokovni center A. (v nadaljevanju Zavod), kar ni pritožbeno sporno, hkrati pa je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino za tri mladoletne otroke, za vsakega 104,90 EUR na podlagi sklenjene sodne poravnave dne 11. 6. 20191 ter določilo, da mora mati, nasprotna udeleženka, plačevati preživnino v višini 50,00 EUR za vsakega otroka, skupno 150,00 EUR mesečno.

8. Pritožbeno sporna je odločitev o preživnini.

9. Nasprotni udeleženec v pritožbi graja dejstvo, da je sodišče prve stopnje odločilo o njegovi preživninski obveznosti na podlagi že v letu 2019 sklenjene sodne poravnave, s tem v zvezi pa zgolj neobrazloženo graja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, katerega odločitev o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca temelji na v letu 2019 sklenjeni sodni poravnavi. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval spremenjenih okoliščin, v pritožbi celo poudarja, da so bile pri njem prisotne okoliščine v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevanja preživnine (nizki dohodki, nezaposljivost, slaba mobilnost...) že upoštevane v sodni poravnavi. Pomeni torej, da na strani nasprotnega udeleženca ni prišlo do spremenjenih okoliščin, ki bi imele za posledico spremembo že določene preživnine, pri čemer nasprotni udeleženec tudi ne trdi, da bi se potrebe otrok zmanjšale. Njegova pritožbena graja iz navedenih razlogov ni utemeljena.

10. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja nasprotnega udeleženca, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da se je nasprotna udeleženka priložnostno zaposlila v Avstriji (pri čemer ne konkretizira kdaj naj bi to bilo) in so posledično njene materialne zmožnosti večje, kot jih je ocenilo sodišče prve stopnje (ki je odločilo, da mora nasprotna udeleženka vsakemu otroku mesečno plačevati po 50,00 EUR preživnine). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil zadnji narok, na katerem se je zadeva zaključila, opravljen 2. 6. 2022, izpodbijani sklep pa izdan 15. 6. 2022, vendar iz razloga, ker se je na naroku izvajalo zvočno snemanje in je sodišče ob zaključku naroka odločilo, da sklep izide pisno, po preteku 5 dnevnega roka na morebitne pripombe na zvočni prepis.2 Odločitev sodišča prve stopnje se torej nanaša na pravno razmerje in vse obstoječe okoliščine v času zaključka naroka. Sodišče pri sojenju upošteva dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej na koncu naroka. Odloča po stanju na dan zaključka naroka, kar pomeni po stanju ob razsoji.3

11. Upoštevaje navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da naj bi se nasprotna udeleženka priložnostno zaposlila s 1. 7. 20224, gre za okoliščine, nastale po zaključku naroka, zato jih sodišče prve stopnje pri odločitvi niti ni moglo upoštevati. Pomeni torej, da kakršnekoli kasnejše spremembe, nastale pri nasprotni udeleženki po zaključku naroka, ne morejo biti predmet pritožbenega obravnavanja.

12. Ob tem sodišče druge stopnje dodaja, da je mati, torej nasprotna udeleženka, kateri so bili otroci dodeljeni s sodno poravnavo, do namestitve otrok v zavod, v celoti zanje skrbela, in to kljub nizkim prihodkom in ne le to, sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tudi ob namestitvi v zavod morala sama v celoti poskrbeti za vsa oblačila oziroma vse potrebno za otroke, medtem ko oče zanje, kljub sklenjeni sodni poravnavi, ves ta čas ni plačeval preživnine in ničesar prispeval k preživljanju otrok (kar izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožba ne nasprotuje)5. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je nasprotni udeleženec ob priliki zaslišanja na sodišču izjavil, da preživnine tudi v bodoče ne namerava plačevati, kar je sodišče prve stopnje izpostavilo v točki 22 obrazložitve izpodbijane sodbe. Očitno torej je, da se oče, nasprotni udeleženec ne zaveda, kaj pomeni starševska skrb in kaj je njegova starševska dolžnost v razmerju do svojih otrok, torej da so starši dolžni preživljati svoje otroke ter so koristi otrok njihova poglavitna skrb (glej 135. do 137. člen DZ).

13. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP).

14. O stroških postopka ni bilo odločeno, saj jih udeleženci postopka niso priglasili.

1 Pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu je bila sklenjena sodna poravnava IV P 158/2017 z dne 11. 6. 2019, na podlagi katere so bili otroci dodeljeni v vzgojo, varstvo in oskrbo materi (nasprotni udeleženki), določeni stiki med otroki in očetom (nasprotnim udeležencem) ter sklenjen dogovor, da bo nasprotni udeleženec, oče mesečno plačeval po 100,00 EUR za vsakega otroka, slednja je bila kasneje 1. 2. 2022 valorizirana na 104,90 EUR mesečno za vsakega otroka (dokazna listina A32 spisa). 2 Glej zapisnik o naroku z dne 2. 6. 2022 na strani 5 (list. št. 66). 3 Govorimo o časovnih mejah pravnomočnosti, pri čemer pravnomočnost ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, teh sprememb praviloma tudi ni mogoče uveljavljati v pritožbi - glej prof. dr. Lojze Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, stran 317 in 318. 4 Po podatkih informacijskega sistema CSD navedla, da se je nasprotna udeleženka s 1. 7. 2022 zaposlila za opravljanje sezonskega dela do 31. 8. 2022 s skrajšanim delovnim časom in posledično od 1. 7. 2022 ni več prejemnica denarne socialne pomoči. 5 Glej točko 22 in še točki 8 in 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa.