Jedro

Tudi v postopku zavarovanja dokazov je presoja, katera dejstva so pravno pomembna in kateri od predlaganih dokazov naj se za ugotovitev teh dejstev izvedejo, na strani sodišča. Ker pa je namen postopka za zavarovanje dokazov zgolj izvedba tistih dokazov, glede katerih obstoji utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba pozneje otežena in ne preizkušanje interesa za vodenje pravdnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke omejilo zgolj na tista dejstva, ki jih po izvedbi sanacije spornega cestnega odseka zaradi sprememb danosti v naravi več ne bo mogoče ugotavljati, se pa za uveljavljanje morebitnega odškodninskega zahtevka predlagateljice izkažejo kot pravno relevantna.

Izrek

I. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predmetni postopek zavarovanja dokazov (zadeva Rp 296/2013) končan.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje nasprotna udeleženka zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Kot zmotne ocenjuje ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da so bili v postopku zavarovanja dokazov izvedeni vsi dokazni predlogi strank ter da je izvedenec odgovoril na vsa vprašanja strank in sodišča. Izpostavlja, da je v pripombah na izvedensko mnenje in predlogu za njegovo dopolnitev z dne 10. 2. 2014 podala vrsto pripomb na ugotovitve izvedenca, pri čemer se sklicuje na točke c, d, f, i, j, n, k, o, p in q citirane vloge, ki narekujejo popravek oziroma dopolnitev izvedenskega mnenja, na katere pa izvedenec v dopolnitvi svojega dela ni odgovoril. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog nasprotne udeleženke po dopolnitvi mnenja v celoti izčrpan, je zato očitno zmotna. Po prepričanju pritožbe je dejansko stanje namreč ugotovljeno zmotno in nepopolno, česar pa kasneje zaradi predvidenih sprememb ne bo več mogoče popraviti. Navedeno zato predstavlja tudi kršitev določb 264. do 268. člena ZPP, saj namen postopka zavarovanja dokazov v tej posledici ne bo dosežen. Glede na navedeno nasprotna udeleženka sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, sodišču prve stopnje pa naloži dopolnitev postopka z dopolnitvijo izvedenskega mnenja v skladu s predlogi nasprotne udeleženke v vlogah z dne 10. 2. 2014 in z dne 10. 7. 2014. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere naslovno sodišče pazi po uradni dolžnost, ne ugotavlja, podana pa ni niti kršitev določb postopka relativne narave iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca gradbene stroke za nizke gradnje in ceste ter dopolnitvijo tega mnenja okoliščine dejanske narave, ki jih po načrtovani sanaciji spornega cestnega odseka več ne bo mogoče ugotavljati, so pa ključnega pomena za razjasnitev pravno relevantnega dejanskega stanja ob morebitnem uveljavljanju odškodninskih zahtevkov v pravdnem postopku med strankama, v zadostni meri razjasnilo. Ker je bil s tem namen predlaganega zavarovanja dokazov v celoti izčrpan, je pravilno odločilo kot izhaja iz izreka prvostopenjskega sklepa.

5. Predlagateljica je pri sodišču prve stopnje dne 25. 11. 2013 podla predlog za zavarovanje dokazov. Utemeljevala ga je z zatrjevanji o tem, da je nasprotna udeleženka na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja na zemljiščih, po katerih teče kritična lokalna cesta (K. cesta v L. na P.), izvajala dela za položitev cevovoda za potrebe delovanja male hidroelektrarne (MHE). Izhajajoč iz gradbenega dovoljenja je bila nasprotna udeleženka kot investitor del po končanih zemeljskih delih dolžna teren vzpostaviti v prvotno stanje, tako da bi poškodovane utrjene in vozne površine ponovno primerno uredila in površinsko obdelala glede na predhodno stanje. Nasprotna udeleženka je z deli sicer zaključila, vendar zavez iz gradbenega dovoljenja po vzpostavitvi prvotnega stanja ni spoštovala. Ker obstoječa cesta kljub pridobljenem uporabnem dovoljenju posledično ni izvedena skladno z zakonom oziroma pravili in zahtevami stroke, jo je predlagateljica, ki je kot lokalna skupnost zadolžena za njeno vzdrževanje, dolžna rekonstruirati, predvsem zaradi bližajoče se zime. Ker bo povračilo škode nastale z izvedbo sanacijskih del predlagateljica terjala od nasprotne udeleženke, je predlagala, da izvedenec ugotovi dejansko stanje po končanih delih, strokovne nepravilnosti pri vzpostavitvi prejšnjega stanja in oceni potrebna sanacijska dela ter njihovo vrednost. Po izvedeni sanaciji dokaz z oceno stanja in potrebnih ukrepov za sanacijo namreč ne bo več mogoč.

6. Izhajajoč iz zakonske dolžnosti predlagateljice - občine po vzdrževanju lokalnih cest ter dejstva, da po izvedeni sanaciji cestišča dejansko stanje spornega zemljišča - ceste, kakršno je po izvedbi gradbenih del nasprotne udeleženke, ne bo več razvidno, je sodišče prve stopnje s sklepom Rp 296/2013 z dne 17. 12. 2013 predlogu predlagateljice za zavarovanje dokazov ugodilo, vendar zgolj v delu, ki se nanaša na oceno stanja cestišča po končanih delih na sporni cesti. V ta namen je postavilo sodnega izvedenca za gradbeništvo - nizke gradnje in ceste mag. J.B. z nalogo, da v skladu s pravili stroke oceni stanje cestišča na sporni cesti v delu, v katerem je nasprotna udeleženka posegala vanjo, ter ga fotografsko dokumentira in opiše. Izvedencu je naložilo še, da naj bo pri eventualnih odstopanjih stanja ceste od pravil stroke pozoren na to, katera odstopanja so eventualna posledica posega nasprotne udeleženke in katera drugih okoliščin. Na po opravljenem ogledu na kraju samem izdelano strokovno ekspertizo je nasprotna udeleženka s pripravljalno vlogo z dne 10. 2. 2014 podala pripombe, na katere se sklicuje tudi sedaj v pritožbi, in predlagala dopolnitev izvedenskega dela. Tako podanemu dokaznemu predlogu je sodišče prve stopnje sicer sledilo, vendar pravilno le v kolikor je nasprotna udeleženka vztrajala pri ogledu in dokumentaciji stanja nadaljnjega dela cestišča, v katerega ob polaganju cevovoda ni bil poseženo. Z ozirom, da je nasprotna udeleženka po pridobitvi dopolnitve izvedenskega mnenja v zgoraj nakazani smeri v svoji pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 opozarjala zgolj, da je izvedenec prekoračil naloge, ki mu jih je zastavilo sodišče in se opredeljeval o zadevah, glede katerih mu vprašanja niso bila zastavljena, sicer pa je ugotovil, da je cesta v delu, kjer ne poteka cevovod, v slabšem stanju, kot tam, kjer je cevovod vgrajen, nadaljnje dopolnitve izvedenskega mnenja ali pritegnitve novega izvedenca pa ni predlagala, pritožba pri dopolnitvi izvedenskega mnenja neuspešno vztraja. To velja sploh, ko procesni položaj, v katerem bi bilo sodišče prve stopnje skladno z določbo drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP pomanjkljivosti v že izvedenem dokaznem postopku zavezano odpraviti po uradni dolžnosti,(1) ni nastopil. 7. Tudi v postopku zavarovanja dokazov je presoja, katera dejstva so pravno pomembna in kateri od predlaganih dokazov naj se za ugotovitev teh dejstev izvedejo, na strani sodišča (213. člen ZPP).(2) Ker pa je namen postopka za zavarovanje dokazov zgolj izvedba tistih dokazov, glede katerih obstoji utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba pozneje otežena (264. člen ZPP) in ne preizkušanje interesa za vodenje pravdnega postopka,(3) je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke omejilo zgolj na tista dejstva, ki jih po izvedbi sanacije spornega cestnega odseka zaradi sprememb danosti v naravi več ne bo mogoče ugotavljati, se pa za uveljavljanje morebitnega odškodninskega zahtevka predlagateljice izkažejo kot pravno relevantna. Tak krog dejstev, ki odraža stanje kritičnega cestišča pred, med in po gradbenih posegih nasprotne udeleženke ter v času sodnega ogleda (27. 12. 2013), pa je sodišče prve stopnje v potrebnem obsegu razjasnilo že na podlagi v predmetnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja ter njegove dopolnitve. Izvedenec mag. J.B. je na osnovi fotografij pred vgradnjo cevovoda z dne 24. 9. 2009 ter fotografij po vgradnji cevovoda z dne 16. 9. 2011, ki jih je posredovala nasprotna udeleženka (priloga 5 izvedenskega mnenja), fotografij v času vgradnje cevovoda, ki jih je posredovala predlagateljica (priloga 4 izvedenskega mnenja) ter na podlagi neposrednih zaznavanj ob ogledu terena dne 27. 12. 2013 na kraju samem, ki jih je izvedenec s fotografijami vse skrbno dokumentiral (priloga 6 izvedenskega mnenja), upoštevajoč tudi razpoložljivo tehnično dokumentacijo,(4) spreminjanje dejanskega stanja na spornem cestnem odseku nazorno prikazal ter komentiral, na tej osnovi pa argumentirano napravil zaključke o pomanjkljivostih oziroma nepravilnostih spornega dela vozišča v smislu odstopanja od stanja, ki se skladno s pravili stroke zahteva za varno in normalno uporabo vozišča, kakor vse podrobneje izhaja iz strani 8 do 17 izvedenskega mnenja. V dopolnitvi tega mnenja pa je dokumentirano še stanje cestišča v nadaljevanju, nad pasom, v katerega je z gradbenimi deli posegala nasprotna udeleženka in kjer cevovod ni položen, kar bo, z ozirom, da je izvedenec ob ogledu 27. 12. 2013 ugotovil bistveno slabše stanje vozišča kot je sicer razvidno iz fotografij po zaključku gradbenih del in sanaciji vozišča z dne 16. 9. 2011, pripomoglo k presoji o tem, v vzročni zvezi z ravnanjem in/ali opustitvijo katere od strank je neustrezno stanje spornega cestnega odseka, ki skladno z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) pričakovanih pogojev varne uporabe ne nudi in terja nujno sanacijo. O tem vprašanju kot tudi o potrebnem obsegu sanacijskih del (za katera iz podatkov predmetnega spisa ne izhaja, da bi že bila izvršena) ter njihovi vrednosti pa bo sodišče po izvedenem dokaznem postopku ter dokaznem vrednotenju skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP, upoštevajoč vezanost na procesno gradivo pravdnih strank (212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP), razpravljalo šele v morebitnem kontradiktornem pravdnem postopku med strankama, na kar je opozorilo že sodišče prve stopnje. V dokazno oceno bo vključilo tudi v okviru predmetnega postopka za zavarovanje dokazov pridobljeno izvedensko delo,(5) s katerim pa so pravno relevantne dejanske okoliščine, ki ob sanaciji spornega cestišča v naravi več ne bodo razvidne, po prepričanju naslovnega sodišča v potrebni meri in pravilno zaobsežene. Na tak zaključek pa morebitna prekoračitev s strani sodišča zastavljenih nalog ob podajanju strokovnih stališč v ničemer ne vpliva, v kolikor je podana, pa bo to okoliščino ustrezno upoštevalo razpravljajoče sodišče v okviru pravdnega postopka in razprava v tej smeri za postopek zavarovanja dokazov, ki je po vsem obrazloženem z izpodbijanim sklepom pravilno zaključen, ni pomembna.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje skladno z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Stroškov pritožbenega postopka nasprotna udeleženka ni priglasila, tudi sicer pa so stroški postopka zavarovanja dokazov del pravdnih stroškov(6) in že zato o teh v predmetnem postopku ni potrebno odločati.

Op. št. (1) : Za dodatna zaslišanja ali ponovitev dokazovanja z istimi ali drugimi izvedenci pobuda strank ni potrebna. Če se ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora sodišče te pomanjkljivosti odpraviti po uradni dolžnosti. Tudi če stranke to posebej zahtevajo, kar je praviloma povezano z ugovori zoper izvedensko delo, je to le opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti. Če sodišče ugotovi, da so ugovori neutemeljeni in sta izvid in mnenje jasna, razumljiva in logična, postopka po drugem in tretjem odstavku 254. člena ZPP ne bo izvajalo (tako J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 500 in 501).

Op. št. (2) : V. Rijavec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 533. Op. št. (3) : Tako tudi VSK sklep Cpg 24/2009 z dne 24. 4. 2009. Op. št. (4) : Sodišče je tudi v postopku zavarovanja dokazov, čeprav predlagatelj v okviru tega svojega zahtevka v razmerju do nasprotne stranke ne rabi verjetno izkazati in zadostuje izkaz pravnega interesa, za ugotovitev določenih dejstev, po razpravnem načelu (prvi odstavek 7. člena ZPP) vezano na zatrjevanja in podane dokazne predloge strank. Ob navedenem pa ni mogoče spregledati, da je izvedenec v okviru predmetnega postopka zavarovanja dokazov svoja strokovna stališča podal zgolj na podlagi skromne tehnične dokumentacije ter v naravi zaznavnega stanja, na kar je v izvedenskem mnenju (str. 10) in dopolnitvi tega mnenja (str. 10), z oziroma, da stranke obljubljenih dokumentov v zvezi s posegom v javno dobro nista dostavili, tudi sam izrecno opozoril. Z ozirom, da je v posledici navedenega pri UE Ruše celo vpogledal v spise o pridobivanju gradbenega in uporabnega dovoljenja (str. 15 in 16 mnenja), je izvedensko mnenje podal ob izčrpanju danih zmožnosti.

Op. št. (5) : Procesnopravna vrednost dokaza, ki je bil opravljen v postopku zavarovanja dokazov, je enaka vrednosti dokazov, ki jih pravdno sodišče izvede med postopkom (tako Vrhovno sodišče RS v sodbi II Ips 232/1994 z dne 5. 10. 1995).

Op. št. (6) : V. Rijavec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 537.