Jedro

Revizijo je vložila delavka tožene stranke, ki ima sicer opravljen pravniški državni izpit in jo je za vložitev revizije pooblastil generalni direktor, torej zakoniti zastopnik Zavoda. Vendar to ne spremeni dejstva, da revizije ni vložila oseba, ki jo po ZPP edina lahko vloži.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in spremenilo dokončno odločbo tožene stranke št. 1700-4309/2-01 z dne 23.2.2001 tako, da je ugotovilo tožnikovo začasno nezmožnost za delo do 21.9.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka priznala tožniku začasno nezmožnost za delo od 16.5.1999 do 15.3.2001. Na podlagi mnenja sodnega izvedenca je presodilo, da je bil tožnik tudi po 15.3.2001, vse do 21.9.2002, ko se je starostno upokojil, nezmožen za delo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče pristojno za presojo zakonitosti odločbe, izdane v pred sodnem postopku, ne pa za samostojno odločanje o začasni nezmožnosti za delo kot predhodnem vprašanju za odločanje o pravici do nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sodišči sta svojo odločitev oprli na izvedensko mnenje, ki temelji na tožnikovi zdravstveni dokumentaciji, izdani po datumu izdaje izpodbijane odločbe, in torej nista ocenjevali dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, ki je tekel pri toženi stranki. Ker sta tako odločali o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo za obdobje, o katerem ni bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku, sta bistveno kršili določbe pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Dodatno pa še navaja, da naj bi pritožbeno sodišče dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje, ocenilo s prenizkim dokaznim standardom. Kot zadosten je sprejelo dokazni standard verjetnosti, čeprav je za vsebinsko (meritorno) odločanje o tožbenem zahtevku potrebno prepričanje. Ne da bi imeli podlago v dejanskem stanju sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, saj tožnikova začasna zadržanost od dela ni podkrepljena z zadostno medicinsko dokumentacijo.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožba v tej zadevi je bila vložena na sodišče 10.3.2001, prvostopna sodba je bila izdana 13.1.2004, izpodbijana sodba pa je bila sprejeta februarja 2005. Z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki velja od 14.7.1999, je bilo uzakonjeno obvezno odvetniško zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi: stranka v revizijskem postopku lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V skladu s prehodno določbo ZPP (499. člen) se ta določba ne uporablja v tistih zadevah, kjer je bila tožba vložena pred 14.9.1999. Ker je bila v tej zadevi tožba vložena po uveljavitvi ZPP, je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 86. člena, kar pomeni, da tožena stranka ne more sama vložiti revizije. Lahko bi jo vložila sama le, če bi imel njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tega tožena stranka niti ne navaja.

Tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - ZDSS), ki ga je glede na določbo drugega odstavka 84. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) treba uporabiti v tem sporu, nima drugačnih določb. Izjema v drugem odstavku 16. člena ZDSS je določena le za zastopanje delavcev oziroma zavarovancev po sindikalnih pooblaščencih.

Edina izjema za javne zavode s področja socialnih zavarovanj je bila določena v četrtem odstavku 252. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl.) za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Šele ZDSS-1 je dal možnost vlaganja izrednih pravnih sredstev tudi po pooblaščencih ZZZS, ki so zaposleni pri Zavodu in imajo opravljen pravniški državni izpit. Ker pa se je postopek v tej zadevi na prvi stopnji končal pred uveljavitvijo ZDSS-1, je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDSS-1 treba upoštevati določbe ZDSS. To pa pomeni, da za vložitev revizije tudi za ZZZS velja določba 86. člena ZPP o tem, kdo lahko vloži to izredno pravno sredstvo.

Revizijo je vložila delavka tožene stranke, ki ima sicer opravljen pravniški državni izpit in jo je za vložitev revizije pooblastil generalni direktor, torej zakoniti zastopnik Zavoda. Vendar to ne spremeni dejstva, da revizije ni vložila oseba, ki jo po ZPP edina lahko vloži. Ker je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP.